Rast se počasi vrača, a so posledice krize opazne

Lizing: V prvih devetih mesecih letos so lizinške družbe ustvarile 22 milijonov evrov dobička, prvič po šestih letih izgub.

Objavljeno
27. november 2015 18.25
infografika
Damjan Viršek
Damjan Viršek
V prvih devetih mesecih letos so ponudniki lizinga sklenili za 650,1 milijona evrov novih poslov, kar je za 5,9 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2014, je razvidno iz podatkov, ki jih je prejšnji teden objavila Banka Slovenije. Še posebno nizka je aktivnost na področju lizinga nepremičnin, kjer je (bilo) zmanjšanje novih poslov kar 72-odstotno.

Nepremičinski lizing sicer nikdar ni bil prevladujoča oblika tega posla, saj je tudi v najbolj cvetočih časih dejavnosti (v letih 2006 do 2008, torej pred finančno krizo) dosegal največ 30-odstotni delež v novih poslih. Po letu 2012, ki velja za najslabše v tej dejavnosti, se je povečal tudi obseg lizinga nepremičnin, vendar se je, kot kaže, ta trend letos ustavil. V prvih devetih mesecih letos so lizinške družbe financirale za le 34,1 milijona evrov novih nepremičninskih naložb, lani v istem času pa 122,5 milijona. Pozitivna rast pa se nadaljuje v lizingu premičnin, kjer so v prvih treh četrtletjih letos sklenili za 616 milijonov evrov novih poslov. To pomeni 8,5 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Sicer je povpraševanje po lizinških poslih doseglo dno leta 2012, ko je bilo sklenjenih le za 684 milijonov novih poslov. To je pomenilo le dobro četrtino novega lizinga iz rekordnega leta 2007, ko je bilo novih poslov kar 2,5 milijarde evrov. Obseg lizinše dejavnosti se je kot posledica finančne krize zelo zmanjšal leta 2009, v letih 2013 in 2014 pa lahko ugotovimo, da se je oživljanje gospodarske aktivnost v manjšem obsegu izrazilo tudi v poslovanju lizinških podjetij.

Da se je gospodarska klima na področju lizinga v resnici obrnila v zeleno, težko rečemo tudi zato, ker se skupni obseg »živih« lizinških poslov zmanjšuje, čeprav se je znesek na novo sklenjenih v letih 2013 in 2014 zvišal. Stanje lizinških poslov se je v letu 2014 znižalo za 10,4 odstotka oziroma na tri milijarde evrov. Lizing nepremičnin se je skrčil za 19,6 odstotka na 1,3 milijarde evrov, lizing premičnin pa za 1,8 odstotka, na 1,7 milijarde evrov. Prvih pet največjih lizinških podjetij je po stanju poslov pokrivalo polovico celotnega lizinškega trga. Koncentracija lizinških poslov je visoka predvsem pri nepremičninah. Tri največja podjetja na tem področju so pokrivala 56 odstotkov vseh poslov z nepremičninami, medtem ko so tri največja podjetja po stanju poslov s premičninami pokrivala le 39 odstotkov vseh poslov s premičninami.

Posli s prebivalstvom so konec lanskega leta s 792,8 milijona evrov predstavljali 26,4 odstotka vsega stanja lizinških poslov. Delež se je v primerjavi z letom 2013 povečal za dobri dve odstotni točki. Večino, 24,1 odstotka oziroma 725,5 milijona evrov pomeni lizing premičnin, predvsem osebnih vozil. Že tako majhen delež obveznosti v zamudi nad 90 dni se je lani zmanjšal na štiri odstotke, kar potrjuje nizko kreditno tveganost sektorja gospodinjstev.

Stanje poslov z nefinančnimi družbami je leta 2014 znašalo 1,8 milijarde evrov oziroma 61,1 odstotka celotnega stanja lizinških poslov. Nefinančne družbe so pokrivale 83,4 odstotka celotnega stanja lizinga nepremičnin in 43,9 odstotka stanja lizinga premičnin. Skupaj stanje poslov dejavnosti trgovine (608,6 milijona evrov), poslovanja z nepremičninami (318,14 milijona evrov) in gradbeništva (177,8 milijona evrov) je predstavljajo 60 odstotkov celotnega stanja poslov nefinančnih družb.

V primerjavi z letom 2013 se je stanje poslov najbolj zmanjšalo v dejavnosti trgovina, za 182,3 milijona evrov oziroma za 23 odstotka. Pretežni del zmanjšanja v dejavnosti trgovina temelji na nepremičninskih poslih. Prav v dejavnosti trgovina so se lani najbolj povečali novi posli, predvsem pri maloprodajnih objektih in poslovnih zgradbah.

Poslovanje lizinških podjetij je po šestih zaporednih letih izgub v prvih devetih mesecih letos rahlo pozitivno, saj so vsa skupaj »pridelala« za 22 milijonov evrov dobička. Kljub temu razmere niso rožnate, saj skupna bilančna vsota lizinške dejavnosti še vedno usiha. Konec septembra letos so imele lizinške družbe ob 3093 milijonih evrov bilančne vsote 256 milijonov evrov kapitala, kar pomeni približno desetodstotno skrčenje v primerjavi s koncem leta 2014.

Zaradi nakopičenih izgub, ki so leta 2013 privedle do negativnega kapitala in napovedi likvidacije posamičnih lizinških družb so morali v posamičnih lizinških podjetjih izvesti dokapitalizacijo, tudi do višine 50 milijonov evrov, je opozorila Banka Slovenija. Posledično se je ob hkratnem znižanju zadolženosti finančni vzvod lizinških podjetij izboljšal. Dolg je konec leta 2014 za 10,6-krat presegal lastniški kapital.

S pozitivnimi rezultati se lahko že tretje leto zapored pohvalijo predvsem tista podjetja, ki jim je primarni vir prihodkov lizing premičnin. Slaba tretjina vseh podjetij je po bilančni vsoti takih, ugotavljajo v BS. Še vedno pa imajo največ težav tista lizinška podjetja, ki so bila v letih pred izbruhom finančne krize močno vpeta na nepremičninski trg in se jim še ni uspelo ustrezno odzvati na spremembe v poslovnem okolju.