Razkritja posojil že na ustavnem sodišču

Ljubljana – Zakon, ki bankam nalaga razkritje slabih posojil, ki so ostala na bankah, se je pričakovano znašel v rokah ustavnega sodišča. Prejšnji teden je zahtevo za zadržanje zakona in presojo ustavnosti njegovih določil vložila Banka Slovenije, ta teden bosta po naših neuradnih informacijah to storili še NLB in NKBM.

Razkritja podatkov o slabih posojilih, ki jih banke niso prenesle na slabo banko, od dokapitaliziranih državnih bank zahteva junija sprejeta novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Gre za posojila neplačnikov kategorije D in E, ki so jih državne banke v svojem portfelju imele na dan prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Presečni datum za NLB in NKBM je tako 18. december 2013, podatke o neplačnikih pa bi omenjeni banki morali razkriti do 19. oktobra letos. V bilancah NLB je takšnih posojil približno četrtina, v NKBM pa dobra petina.

BS je zahtevo že vložila

V Banki Slovenije so nam v petek zgolj potrdili, da so vložili ustavno presojo ZDIJZ, s čim argumentirajo neustavnost določil omenjenega zakona, pa niso razkrili.

V NLB in NKBM naših informacij, da bosta ta teden vložili ustavno presojo ZDIJZ, niso hoteli komentirati, kot je razumeti, pa to možnost preučujejo. Banke od ustavnega sodišča po neuradnih informacijah pričakujejo zadržanje spornih določil ZDIJZ, saj potem ko bodo podatki o neplačnikih razkriti, tudi naknadno ugotovljena morebitna neustavnost ne bo več mogla popraviti nastale škode. Takšna odločitev bi bila nato kvečjemu uporabna za Abanko Vipa in druge banke, ki bodo svoje terjatve še prenašale na DUTB, oziroma za stranke teh bank, ki jih razkritje zadeva. Prav zato ni jasno, zakaj sta NLB in NKBM tako dolgo odlašali z ustavno presojo zadnje novele ZDIJZ, ki je začela veljati že 19. julija.

Poseg v konkurenčnost bank

Banke naj bi neustavnost določil julijske novele ZDIJZ utemeljevale s tem, da gre za močan poseg v bančno tajnost in da se državne banke z razkrivanjem podatkov o posojilih v njihovem portfelju izpostavlja tveganjem, ki poslabšujejo njihov konkurenčni položaj v primerjavi z zasebnimi bankami. Bojijo se namreč bega strank k drugim bankam.

V NKBM so že julija opozorili, da jih omenjena novela ZDIJZ postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenco, saj novosti, ki jih zakon prinaša, po njihovem mnenju posegajo oziroma ožijo zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti ter poslovnimi partnerji. Tudi v NLB so že večkrat poudarili, da so razkritja, povezana s strankami, v nasprotju z načelom bančne tajnosti in zaupnosti, ki je za bančno poslovanje ključno, in da se banke v državni lasti tako postavlja v slabši konkurenčni položaj.

Kot smo v Delu že poročali, je NLB prejšnji teden že začela obveščati stranke, ki jih razkritja slabih posojil zadevajo, odzivi pa so bili menda precej burni. Kot je mogoče izvedeti neuradno, neplačniki, ki jih to zadeva, takšnemu razkritju nasprotujejo in menda NLB grozijo celo s tožbami.

Razkritju posojil že ves čas nasprotuje tudi Združenje bank Slovenije. Njegov predsednik France Arhar je že ob sprejetju zakona opozarjal, da gre pri kreditnih pogodbah za razmerje med stranko in banko ter da razkritja, ki jih zahteva novela ZDIJZ, v negotovost postavljajo konkurenčnost državnih bank v primerjavi z zasebnimi, ki k temu niso zavezane.