Tiskane izdaje
Na slovenskem trgu dela se je zaostrovanje razmer prekinilo, v bančnem sistemu pa se je še pospešilo. Kazalniki gospodarske klime so se ohranili na ravni z začetka leta, so nekatere ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki so ga izdali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Sloveniji je bila večina vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti na začetku drugega polletja na podobni ravni kot v začetku leta. Julija se je zvišal le realni izvoz blaga, ki edini presega povprečno vrednost iz leta 2008. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija nekoliko znižal, predvsem zaradi padca proizvodnje nizko tehnološko zahtevnih panog. Znižala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa se je v predhodnih mesecih krepila in bila kljub julijskemu znižanju prvič po koncu leta 2008 medletno višja. Po visoki junijski rasti, spodbujeni z nakupi pred dvigom DDV, se je julija znižala tudi aktivnost v nekaterih pretežno na domači trg usmerjenih dejavnostih; nižji je bil prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno.
166.600 brezposelnih
Na trgu dela se je po velikem poslabšanju na začetku leta zaostrovanje v zadnjih mesecih prekinilo.Število delovno aktivnih se je julija drugi mesec zapored povečalo za 0,1 odstotka, medletno pa je bilo manjše za 2,2 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti ostaja nespremenjena vse od začetka leta, in sicer 13,1-odstotna, konec avgusta pa je bilo 116.600 brezposelnih. Povprečna bruto plača na zaposlenega je julija ostala nespremenjena in je bila le nekoliko višja kot pred letom.
Delež slabih terjatev se povečuje
V slovenskem bančnem sistemu se je slabšanje kakovosti bančnih terjatev v zadnjih mesecih dodatno pospešilo. »Avgustovsko znižanje obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem je bilo najmanjše letos, kljub temu pa se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem v osmih mesecih letos znižal za 1,2 milijarde evrov, kar krčenje kreditne aktivnosti ohranja na ravni okoli 7 odstotkov letno,« so opozorili na Umarju.
Obseg slabih terjatev v bančnem sistemu se je v zadnjih mesecih izrazito povečal, samo julija za okoli 260 milijonov evrov. Delež slabih terjatev je dosegel 16,9 odstotka vseh terjatev bančnega sistema oziroma 2,9 odstotne točke več kot konec lanskega leta. Banke zaradi izrazitejšega poslabševanja kakovosti bančne aktive pospešeno oblikujejo rezervacije in oslabitve, ki so se v osmih mesecih letos povečale že za 675,6 milijonov evrov oziroma skoraj 5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Slovenija vse manj konkurenčna
Na Umarju še opozarjajo na padec Slovenije na lestvici globalne konkurenčnosti. Samo pri zadnjem pregledu globalne konkurenčnosti WEF smo na lestvici nazadovali za šest mest, na 62. mesto, kar je posledica poslabšanja v dveh od treh sklopov konkurenčnosti, pri dejavnikih pospeševanja učinkovitosti ter na področju inovacij in podjetniškega delovanja. Glavne ovire za poslovanje podjetij ostajajo podobne kot v preteklih letih, predvsem pa so gospodarstveniki izpostavili omejen dostop do financiranja, neučinkovito državno birokracijo in omejevalno delovno zakonodajo. V primerjavi z lanskim letom je več vprašanih kot oviro izpostavilo tudi korupcijo ter politično in vladno nestabilnost.
