Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji komitenti NLB, dolžniki banke, ki svojih dolgov niso poravnavali, so sredi lanskega leta prejeli obvestilo o novem upniku. To je postala švicarska družba DDM Invest, ki je intenzivno začela izterjavo. Kar je presenetilo enega od dolžnikov, je bil znesek, ki ga Švicarji zahtevajo. Odgovora na vprašanje, kako so do njega prišli, ne najde.
»Zavedamo se, da je lahko odplačevanje dolgov težava, še posebej v prazničnem času, zato smo se odločili, da vam v decembru ponudimo priložnost, da privarčujete in doživite pravo praznično vzdušje.« Pismo s takšno vsebino je pred lanskimi božičnimi prazniki prejel eden od nekdanjih komitentov NLB, čigar dolg je banka sredi lanskega leta prodala švicarski družbi DDM Invest. A dolg, ki so mu ga bili Švicarji zaradi praznikov pripravljeni znižati za pet odstotkov, je bil višji od njegovega začetnega dolga, in to kljub temu da je nekdanji komitent banke zadnja leta dolg redno poravnaval.
»To je narobe svet. Boj z mlini na veter, v katerem ne moreš zmagati,« pravi dolžnik, čigar ime hranimo v uredništvu.
Leta poravnaval le obresti
Dolg do NLB je sogovornik začel kopičiti, ko je leta 2008 izgubil službo in je prenehal poravnavati svoje mesečne obveznosti. Leta 2009 je banka poplačilo preostanka dolga v višini okoli 17.000 evrov terjala z izvršbo na sodišču, dolžnik, ki premoženja, s katerim bi se banka poplačala, ni imel, pa je konec istega leta, ko je dobil delo, nadaljeval vračanje dolga.
Vse od takrat je z mesečnimi obroki – najprej v višini nekaj deset evrov, kasneje pa v višini nekaj sto evrov – poravnaval svoj dolg banki. Ko je odšel v pokoj, mu je mesečne obveznosti od pokojnine trgal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
Mislil je, da se mu dolg do banke zmanjšuje in da ga bo prej ali slej poplačal. Tudi obvestilu, da njegova upnica ni več NLB, ampak je to postala švicarska družba DDM Invest, ni posvečal velike pozornosti. Vse dokler mu niso ti lani poslali ponudbe, iz katere je razbral, da se mu v vseh letih dolg sploh ni opazno zmanjšal. Novi upnik je terjal plačilo nekaj več kot 15.000 evrov.
Dolžnik se je po odgovore odpravil nazaj na svojo banko, kjer so mu, kot pravi, sicer zelo neradi, na zahtevo posredovali podatke o izračunu njegovih zamudnih obresti. Ugotovil je, da se mu v vseh letih, kar je poravnaval svoj dolg, glavnica ni pomembneje zmanjševala, saj je šlo vse za poravnavanje zamudnih obresti, hkrati so mesečni obroki poplačil komaj sledili rastočim zamudnim obrestim. Kljub temu je bil znesek, ki bi ga glede na izračun dolgoval banki, nekaj tisočakov nižji od tistega, ki ga vedno bolj intenzivno od njega terja novi upnik.
Nagrajen kot redni plačnik
Kar pri tem posebej bode v oči, je dejstvo, da mu je novi upnik, družba DDM Invest, decembra lani »predbožični popust« v višini petih odstotkov – izkoristil bi ga lahko, če bi znesek v celoti poravnal v naslednjih dveh tednih – ponudil prav zaradi »rednega odplačevanja obveznosti«.
Sodišče je leta 2015 celo odločilo, da se izvršba zaradi delnega poplačila dolga delno ustavi. Predlog za izvršbo je zaradi delnega plačila umaknila NLB sama, kot izhaja iz sklepa sodišča, pa je dolžnik leto pred prodajo terjatev družbi DDM Invest poplačal skoraj polovico prvotno terjanega zneska. Za koliko se mu je v resnici zmanjšala obveznost do banke, ni jasno.
Kolikšen dolg je NLB torej prodala švicarski družbi? V NLB so nam na vprašanje, kako lahko dolžniki ugotovijo višino svojega dejanskega dolga ob prenosu z banke na švicarsko družbo, odgovorili, da so o spremembi upnika ustrezno obvestili vse svoje komitente, njihov sogovornik »glede višine in načina poplačila dolgovanega zneska« pa da je zdaj novi upnik. Vsebine dogovora z DDM Invest v banki zaradi zaupnosti ne komentirajo, so pa pojasnili, da so prodali »le tiste terjatve, katerih pogodbe so bile odpovedane, torej v celoti zapadle – skladno s pogodbenimi določili in veljavno zakonodajo«.
Kot smo v Delu že poročali, je švicarska družba za paket terjatev do fizičnih oseb v bruto vrednosti okoli 100 milijonov evrov po navedbah na svoji spletni strani plačala vsega 17 milijonov evrov. Dolžniki banke bi si tak popust lahko le želeli. Po dostopnih podatkih je to sicer največji posel, kar ga je družba kdaj sklenila.
Predstavniki Švicarjev pojasnil ne dajejo
S prošnjo za pojasnila smo se obrnili tudi na zastopnike družbe DDM Invest v Sloveniji, na odvetniško družbo Lepoša, ki za DDM Invest vodi postopke izterjave na sodiščih, in mariborsko podjetje Prohit, ki skrbi za poplačilo švicarskih vlagateljev.
Med drugim nas je zanimalo, kakšne terjatve natančno so kupili od NLB oziroma iz katerih dokumentov črpajo podatke o višini terjatev, ki jih terjajo od dolžnikov. V odvetniški pisarni Lepoša na vprašanja niso odgovorili, v podjetju Prohit pa so pojasnili, da sami niso ničesar kupovali, za komentiranje razmerij med strankami pa da nimajo pooblastil.
