Regrat - domači zdravilec, a za zdaj še brez uradne licence

Ni le zastonj skleda solate z domačega travnika, ampak mu ljudska medicina pripisuje ugodne učinke na zdravje.

Objavljeno
18. april 2013 13.11
Dr. Tanja Pajk Žontar
Dr. Tanja Pajk Žontar
Končno so na svoj račun prišli tudi številni ljubitelji regrata, ki so komaj čakali, da si privoščijo prvo domačo okusno solato. Regrat pa pri nas ni cenjen le kot »brezplačna skleda solate, ki jo naberemo na sosednjem travniku«, ampak tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo številne ugodne učinke na zdravje.

Regrat raste pri nas predvsem kot »divja zelenjava« na travnikih, nekateri pa so ga – po zasoljeni ceni – pripravljeni kupovati tudi na tržnici. Zaradi njegove vse večje priljubljenosti (in zaradi visoke cene) bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.

Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Uporabimo lahko liste, cvetove in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo spadajo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli: uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek. V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov oziroma korenin kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.

Regrat v ljudski medicini

Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Pripisovanje zdravilnih učinkov sloni predvsem na empiričnih večstoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Uporabo regrata za zdravljenje jeter in vranice je prvič omenil arabski zdravilec v 10. in 11. stoletju. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele regrata predvsem za čiščenje krvi, za lažje izkašljevanje, kot diuretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja itn. V zadnjem času so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za razstrupljanje in zmanjšanje zakisanosti telesa. Navadni regrat je v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.

Bogat vir vitamina C

Regrat je bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo ter eterična olja. Je dober vir fitokemikalij, to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. Vprašanje, ali bo v bližnji prihodnosti na voljo dovolj znanstvenih študij, ki bodo potrdile, da regrat ugodno vpliva na naše zdravje in bo upravičen do uradnih zdravstvenih trditev, pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.

Kje ga nabiramo?

Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih površinah, tam, kjer se ne sprehajajo psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.

Regrat je bil na našem trgu pred nekaj desetletji bolj izjema kot pravilo, danes pa ga ponujajo kot suho zlato. Kupimo ga lahko celo v spletnih prodajalnah. Cene regrata so zelo različne in so odvisne predvsem od tega, kdaj ga kupimo (v katerem mesecu), pa tudi od tega, v katerem kraju v Sloveniji. Vsekakor je smiselno, da se po regrat odpravite sami, prepričani boste o poreklu, pa še za rekreacijo na svežem zraku boste poskrbeli.

Nekaj idej za pripravo

Precej ljudi ne mara regrata, saj ima rahlo grenak okus, moti pa jih tudi, ker se jim zdi nekako grob. Dobro je vedeti, da so mladi in svetlejši poganjki regrata manj grobi, listi, ki jih nabiramo, preden regrat cveti, pa so nekoliko mehkejši. Regrat lahko znatno omehčamo z načinom priprave, omilimo pa tudi njegovo grenkobo. Na primer:

– Na regrat narežemo vroč krompir, zmešamo in zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic navadnega jogurta. Namesto krompirja lahko na regrat narežemo vroče trdo kuhano jajce.

– Na Dolenjskem regrat zabelijo tudi z ocvirki in/ali slanino, s kisom in soljo. Takšen obrok je seveda energijsko bogatejši.

– Trše regratove liste lahko na hitro popečemo ali blanširamo in ponudimo kot zelenjavno prilogo k drugim jedem.

– Regratove liste lahko uporabimo kot podlago na krožniku. Nanje položimo rižoto, na manjše koščke popečeno meso, pražen krompir idr.

– Uporabimo lahko tudi regratove korenine; pripravimo jih na enak način kot drugo zelenjavo.

– Prav tako so uporabni mladi popki regratovih cvetov, ki, če jih popražimo, spominjajo na gobe.

– Regratovi listi lahko ne nazadnje popestrijo tudi sendvič, namesto z rukolo pa lahko z njimi obložimo pico.

Regratov sirup ni regratov med!

Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedje Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot posebno vrsto, saj v istem obdobju cveti še mnogo drugih rastlin. Regratov med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, nežno grenkega okusa ter hitro kristalizira.

Povsem nekaj drugega pa je regratov sirup, ki ga nekateri, tudi na spletnih straneh, napačno imenujejo kar regratov med. Kar je zavajajoče. Pravilno pripravljen regratov sirup ima prijeten in regratovemu medu podoben okus, zato ga laik lahko hitro zamenja z medom. Regratov sirup lahko spomladi naredimo sami iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi.