Res trgovinska vojna ali strateško iskanje boljših izhodišč?

Namesto, da bi se veselili dobrih novic, povezanih z najbolj uravnoteženo in sinhrono gospodarsko rastjo v zadnjih petdesetih letih, se moramo udeleženci na finančnih trgih ukvarjati z zaostrovanjem trgovinske krize, ki grozi, da bo prerasla v trgovinsko vojno.

Trgovinska vojna vodi med dogodki, ki vznemirjajo

Tudi v zadnji raziskavi Merill Lyncha med globalnimi upravljavci skladov se 30 odstotkov upravljavcev najbolj boji trgovinske vojne, 23 odstotkov jih skrbi inflacija, samo 16 odstotkov pa vidi največjo grožnjo v nižji globalni gospodarski rasti. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bila ta anketa opravljena pred zadnjim krogom carinskega zaostrovanja med ZDA in Kitajsko, zato so profesionalni investitorji danes verjetno še bolj obsedeni od strahu pred trgovinsko vojno.

Moje mnenje je, da bi se morali vsi akterji, predvsem pa mediji, izogibati pretirani in neposrečeni uporabi izraza trgovinska vojna, ki ima po definiciji izrazito negativni pomen in poganja strah v kosti večine ljudi.

Kaj pa, če gre v resnici samo za strateško iskanje boljših izhodišč za prenovo obstoječih prostotrgovinskih sporazumov med ZDA in drugimi državami s končnim ciljem bolj pravične in poštene trgovine, seveda na način, kot si to predstavlja ameriški predsednik Trump?

Podobno razmišlja mednarodni trgovinski analitik ING Raoul Leering, ki se sprašuje, ali predsednik Trump v resnici ne razume, da so trgovinski spopadi »lose-lose« situacija za vse udeležence, ali pa igra premeteno strateško igro? Leering pravi, da igra Trump nevarno igro trgovinskega pokra, v kateri pa ima v rokah močne karte, saj so Mehika, Kanada, pa tudi Kitajska bistveno bolj odvisne od ameriškega povpraševanja po svojih izdelkih kot obratno.

Kakšne bi bile posledice zaenkrat napovedanih protekcionističnih ukrepov v obliki 150 milijard dolarjev carin na kitajske izdelke in recipročnih kitajskih povračilnih ukrepov? Če jih poskusimo številčno ovrednotiti, ostajajo kapljica v morju svetovne trgovine, katere obseg po podatkih Svetovne trgovinske organizacije WTO znaša 15.000 milijard dolarjev.

Kaj pa, če bi se zgodil črni scenarij, če ne bi mogli preprečiti najhujšega in bi se ujeli v usodni vrtinec trgovinskega protekcionizma? Po eni od študij organizacije OECD bi, na primer, 10-odstotni dvig stroškov v mednarodni trgovini povzročil padec globalne rasti v višini 1,5 odstotka, za približno toliko pa bi se istočasno dvignila inflacija.

Hladni tuš na trgih je za delnice lahko tudi dober

Če razmišljamo korak naprej, imajo aktualni trgovinski spori in strah pred protekcionizmom v nasprotju s splošnim konsenzom lahko tudi pozitiven vpliv na globalne finančne trge. Hladen tuš na delniških trgih je dober, ker je ohladil pretirano evforijo med vlagatelji in vrnil delniške trge v območje normalnih vrednotenj. Še bolj pomembno pa je, da bodo centralne banke lahko manj odločne in restriktivne pri normalizaciji obrestnih mer v ZDA in Evropi.

Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Konec koncev se po Gallupovi anketi kar 70 odstotkov Američanov všteva med zagovornike proste trgovine, po drugi strani pa tudi Trumpova administracija nima neomejenih pooblastil na področju izvajanje trgovinske politike in ji lahko kongres hitro in učinkovito pristriže krila.