Revija The Banker: Mramor najboljši finančni minister Evrope

Londonska revija mu naziv podeljuje za njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji bančnega sistema.

Objavljeno
04. januar 2016 11.20
De. P., M. J., Ba. Pa.
De. P., M. J., Ba. Pa.

Ljubljana - Revija The Banker iz skupine Financial Times je ministra za finance Dušana Mramorja izbrala za evropskega ministra leta 2016. Naziv so mu podelili za prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije, stabilizaciji bančnega sistema, nadaljevanju privatizacije in javnofinančni konsolidaciji.

Londonski The Banker v utemeljitvi nagrade navaja, da je Slovenija po recesiji in padcih BDP v 2012 in 2013 nato v 2014 dosegla triodstotno gospodarsko rast, na drugi strani pa je znižala proračunski primanjkljaj s 15 odstotkov BDP v letu 2013 na predvidoma manj kot tri odstotke BDP v 2015 in nato na 2,2 odstotka v 2016 in 1,7 BDP odstotka v 2017.

Ob tem navaja, da se je 57 ukrepov, ki jih je vlada sprejela februarja 2015 z rebalansom proračuna, izplačalo, saj da je je Slovenija izboljšala svojo konkurenčnost in se povzpela na 29. mesto na lestvici Doing Business, ki jo objavlja Svetovna banka. Ob tem so se izboljšale tudi bonitetne ocene Slovenije, s tem pa so se bistveno izboljšali tudi pogoji za zadolževanje države: trgi so tako v 2012 od Slovenije pri izdaji obveznic zahtevali 7,5-odstotni, lani pa le še 1,5-odstotni donos.

Brez sodelovanja ključnih institucij ne bi šlo

Minister Mramor je, kot so zapisali na spletni strani ministrstva, zaradi naziva zelo počaščen in vesel mednarodnega priznanja Sloveniji, ki zopet velja za finančno verodostojno državo z relativno visoko gospodarsko rastjo, s padanjem brezposelnosti, še posebno med mladimi, in rastjo zaposlenosti.

Sloveniji je z odločno in pametno ekonomsko politiko uspelo samo v dveh letih brez mednarodne pomoči iziti iz globoke finančne krize. Brez zglednega sodelovanja ključnih institucij - vlade, državnega zbora in Banke Slovenije - to seveda ne bi bilo mogoče.

Mramor ni prvi

Revija The Banker vsako leto podeljuje nagrade posameznikom iz različnih celin, ki so po njeni presoji največ prispevali k rasti in stabilizaciji njihovih gospodarstev. Poleg Mramorja so letos priznanja dobili še finančni ministri iz Nepala, Peruja, Katarja in Mozambika.

Mramor ni prvi slovenski minister, ki je prejel to priznanje. Za dosežke Slovenije v letu 2005 ga je namreč prejel tudi že pokojni finančni minister Andrej Bajuk.

GZS: To je bolj priznanje predhodnikom

V Gospodarski zbornici so izpostaviil, da je izbor Mramorja bolj priznanje Sloveniji in njegovim predhodnikom kot njemu samemu. »Izbrali naj bi ga namreč zato, ker se je primanjkljaj Slovenije zelo znižal glede na leto 2013. Vemo pa, da je bilo to znižanje predvsem posledica dogodkov pred njegovim mandatom,« so zapisali v komentarju. Zasluge Mramorja so predvsem v tem, da je vztrajal na že prej začrtani poti in ni vedno popustil še večjim pritiskom po povečevanju javne porabe.

Pri odhodkih davčnega proračuna pa po mnenju GZS Dušan Mramor ni opravil domače naloge. Javno finančno konsolidacijo izvaja z dodatnim davčnim zategovanjem pasu. Stroški zadolževanja so se res znižali, a kot omenjeno, zaradi odločitev, ki so bile sprejete že pred njim, in zaradi uspeha pomembnega dela gospodarstva, ki je največ prispevalo k rasti BDP, so opozorili.

»Prav bi bilo, da Dušan Mramor simbolično deli to priznanje s tistimi v Sloveniji, ki so največ prispevali k temu, da je podoba Slovenije v mednarodni finančni javnosti bistveno boljša kot pred leti. Nenazadnje tudi za to, ker je podobno priznanje leta 2005 prejel takratni finančni minister dr. Bajuk, zasluge pa je nedvomno imel predvsem dr. Mramor, ki je bil finančni minister pred tem,« je ob tem dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.