Tiskane izdaje
Ljubljana – V prvem četrtletju se je Slovenija s 5,3-odstotno gospodarsko rastjo izvila iz razvojno izgubljenega desetletja, realni BDP je končno višji kot v predkriznem letu 2008, inflacija ostaja nizka – z izjemo javnega dolga so tako makroekonomske okoliščine najugodnejše v zadnjih devetih letih.
A pretiranih razlogov za zadovoljstvo ni: naša realna kupna moč na prebivalca zaostaja na dobrih 80 odstotkih povprečja Unije, tudi produktivnost naših podjetij je za petino nižja od povprečja Unije. Zdravstvena reforma je še v nastajanju, gospodarstveniki od vlade pričakujejo tudi, da bo izpeljala obljubljeni drugi paket davčnega prestrukturiranja.
Aktualna ugodna gospodarska gibanja, ki letos krepijo prilive v državni proračun in pomagajo zniževati proračunski primanjkljaj, so priložnost za razmislek in pravočasno ukrepanje, ki ga od nas zahtevajo zunanji (globalna konkurenca, digitalizacija) in domači izzivi (demografski trendi, staranje prebivalstva). Veliko vprašanje pa je, kakšna je sploh politična volja te vlade za kakršnekoli reforme v predvolilnem letu.
Refome za nadaljevanje robustne rasti
»Gospodarska rast pri nas postaja širše osnovana, postaja bolj robustna in trajna. V Sloveniji v obdobju krize ni bilo konsenza, da se izpeljejo strukturne reforme, sedanja stabilna rast pa je tisti čas, ko bi morali resno izvesti nekatere od reform, prav zato, da bi se zagon rasti prenesel tudi v prihodnja leta,« poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle. Pomembno je, da okrepimo naše gospodarsko okolje, da se bo lahko gospodarska rast nadaljevala.
In kje začeti? »Naše analize kažejo, da imamo v Sloveniji dve ali tri področja, ki bi brez korenitih sprememb postala ovira za prihodnjo gospodarsko rast. Na prvem mestu bi omenil produktivnost, ki je zelo širok pojem in pove, koliko smo v posamezni državi sposobni proizvesti na prebivalca. Ko spremljamo primerjave Slovenije z državami EU, ugotavljamo, da Slovenija že nekaj let za 20 odstotnih točk zaostaja za povprečjem EU. Če hočemo povečati gospodarsko rast, bo treba narediti spremembe za večjo produktivnost.«
Prilagoditve demografskim spremembam
Še večji izziv so demografske spremembe, saj se bo v Sloveniji večal delež prebivalstva nad 65 let, manjšal pa delež delovno aktivnih. »Če želimo, da se ohrani kvaliteta življenja, ki jo imamo, bodo potrebne prilagoditve tej drugačni demografski strukturi. V mislih imam področja, povezana z izobraževanjem, trgom delovne sile, sistemi socialne zaščite, transportom in tudi bivalnim okoljem,« našteva sogovornik.
Tretje ključno makroekonomsko področje, ki ostaja izziv za to in prihodnje vlade, so seveda javne finance. »Če bi pravilno naslovili demografske spremembe in upravljanje javnega premoženja, bi odpravili dve največji skupini izdatkov, ki jih imamo v javnih financah. Gre za transfer v pokojninsko blagajno in obresti na naš javni dolg,« še pojasnjuje Vasle.
