Romunija postaja največje gospodarstvo na Balkanu

Romunija ima kot država v razvoju velik potencial za rast v primerjavi z zahodnimi državami, vendar nosi razmeroma večje politično in makroekonomsko tveganje. Dolgoletna politična nestabilnost, visoka inflacija ter nezadostna infrastruktura so slabosti, ki potencialne vlagatelje odvračajo v državo.

Kljub pomanjkljivostim je v zadnjih štirih letih Romunija pridobila veliko prednost pred bližnjimi državami, kot so Ukrajina, Grčija ter Turčija z boljšo geopolitično stabilnostjo, dobrimi odnosi z Evropsko unijo ter vzdržno rastjo BDP, ki so ustvarili ugodne pogoje in zaupanje vlagateljev.

Romunsko gospodarstvo se je po poročanju državnega statističnega urada povečalo za sedem odstotkov v letu 2017 ter precej preseglo 4,8-odstotno rast iz leta 2016. Največjo rast je doseglo kmetijstvo z 18,3-odstotno rastjo, sledita industrija z osmimi odstotki ter domača potrošnja s 6,6-odstotno rastjo. Visoko rast sta dosegla tudi izvoz ter uvoz, in sicer 11,1 oziroma 9,5 odstotka.

Visoka rast gospodarstva, nižji davki ter večja omejitev cen energentov so sprožili tudi višjo inflacijo, ki je decembra 2017 na letni ravni dosegla 3,3 odstotka. Januarja 2018 se je inflacija še dodatno zvišala na 4,3 odstotka ter tako dosegla petletni vrh.

Romunsko ministrstvo za finance je zvišalo napoved za rast BDP leta 2018 s 5,5 na 6,1 odstotka. Celotno gospodarstvo bi tako lahko doseglo 924 milijard lejev oziroma 199 milijard evrov, s čimer bi prehitelo grško, češko in portugalsko ter postalo največje gospodarstvo na Balkanu. Ministrstvo pričakuje nadaljevanje rasti gospodarstva v letih 2019 in 2020 v višini 5,7 odstotka.

Visoka gospodarska rast se je izrazila tudi v višjem optimizmu vlagateljev, saj je romunski delniški indeks je leta 2017 pridobil 9,44 odstotka. Rast se nadaljuje tudi letos, saj se je do sredine marca indeks zvišal že za več kot 13 odstotkov. Visoka rast delnic spodbuja zanimanje vlagateljev v zasebni lastniški kapital ter vse večjo aktivnost v prevzemih in združitvah podjetij.

Leta 2017 je aktivnost združitev in prevzemov dosegla 3,8 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov več kot v primerjavi z letom prej. Med najaktivnejšimi panogami so bile informacijska tehnologija, farmacija in zdravstvo, energetika, rudarstvo ter finančne storitve. Povprečni prevzemi in združitve podjetij so se izvedli po desetkratniku dobičkov pred obrestmi, davki in amortizacijo v panogi zdravstvenih storitev ter potrošnih dobrih in petkratniku za elektro- in komunalna podjetja. V več kot dveh tretjinah transakcij so bila udeležena le romunska podjetja, medtem ko so med tujimi vlagatelji prevladovala podjetja iz ZDA, Nemčije in Češke.

Romunski podjetniki v primerjavi z drugimi državami niso naklonjeni širitvi v tujino, saj jih skrbi slabo korporativno upravljanje podružnic v tujini ter nepoznavanje trga, zato raje izberejo tujega strateškega partnerja, s katerim si utrdijo položaj na domačem trgu ter pridobijo možnost širitve na tuje trge z znanjem novega partnerja. Sodeč po anketi Ernst & Young Romunija, lahko pričakujemo, da se bodo prevzemne aktivnosti nadaljevale tudi v prihodnje, saj ima letos več kot polovica podjetij namen sodelovati v združitvah ali prevzemih.