Z novimi vodnimi sistemi do pitne vode

Ljubljana – Kaj se dogaja z razvpitimi 11 kohezijskimi projekti, ki so izpadli iz financiranja z evropskimi sredstvi iz stare finančne perspektive in jim je bilo obljubljeno, da bodo tako rekoč prvi na vrsti, ko se bo »odprla« nova perspektiva 2014–2020? Nekaj se že premika, saj jih je ministrstvo za okolje in prostor pred kratkim pozvalo, naj svoje vloge dopolnijo.

Enajst velikih kohezijskih projektov, ki so bili nekakšna rezerva za črpanje evropskih sredstev iz stare perspektive, tako rekoč že pripravljeni za črpanje, a je zanje umanjkalo sredstev, je zdaj očitno spet na »dnevnem redu«. Na vprašanja Dela, kaj se z njimi dogaja, ali jih je še vedno 11, koliko so vredni, so nam z ministrstva za okolje in prostor (MOP) odgovorili: »Konec maja je ministrstvo skladno z dopisom Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk) pozvalo upravičence k dopolnitvi vlog za devet projektov. Dva projekta sta bila na predlog pobude JASPERS združena v en projekt, ki se bo obravnaval kot velik projekt.« Dejansko je torej zdaj od razvpitih 11 ostalo deset kohezijskih projektov, ki jih predstavljamo v preglednici. Skupaj so vredni več kot 342 milijonov evrov z DDV. Upravičenci (občine) krijejo povprečno okrog 30 odstotkov vrednosti investicije. Največji med njimi je zdaj združeni projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ga koordinira Mestna občina Ljubljana in je vreden skupaj 87 milijonov evrov, drugi, vreden skoraj 50 milijonov evrov, je gradnja vodovodov v porečju Drave, ki ga koordinira občina Dravograd.

Še vedno prednostni projekti

Naj spomnimo: že prejšnja vlada Alenke Bratušek in potem sedanja vlada Mira Cerarja sta odločili, da bo te velike vodopreskrbne kohezijske projekte v novi perspektivi obravnavala prednostno. Ker se bitka zanje potekala tudi v parlamentu, ta odločitev ne preseneča. Tudi v Svrku to potrjujejo: vsi projekti so še vedno v obravnavi, le da sta dva združena v enega. Svrk: »Vlada je sprejela obvezo, da bodo projekti prednostno obravnavani pri sofinanciranju iz operativnega programa 2014–2020.

Postopek obravnave teh projektov določa uredba o porabi evropske kohezijske politike v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta v prehodni določbi 38. člena. Vloge za sofinanciranje se morajo dopolniti v treh točkah, ki jih zahteva normativni okvir novega programskega obdobja (zmogljivost upravičenca, državne pomoči, podnebne spremembe).«

Dopolnitve vlog

Kaj konkretno pomenijo te »dopolnilne« zahteve? Obstoječe vloge za projekte je treba dopolniti tako, da bo zadoščeno pravilom izvajanja kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, so odgovorili z MOP. Konkretno gre za pravila, ki jih določa priloga II izvedbene uredbe komisije 2015/207/EU, objavljene v Uradnem listu (UL) februarja letos. Tako je treba pri zmogljivosti upravičenca oziroma prijavitelja navesti njegove tehnične, pravne, finančne in upravne zmogljivosti.

Pri tehnični zmogljivosti je treba prikazati najmanj pregled strokovnega znanja, potrebnega za izvedbo projekta, število zaposlenih s takšnim strokovnim znanjem, ki so na voljo znotraj prijavitelja in bodo sodelovali v projektu. Pri pravni zmogljivosti je treba zapisati informacije o pravnem statusu prijavitelja, ki mu omogočajo izvedbo projekta in njegovo zmogljivost, da po potrebi sproži pravni postopek. Pri finančni zmogljivosti pa morajo prijavitelji izkazati zagotovljena sredstva za projekt v občinskih proračunih in pri upravni zmogljivosti navesti projekte, ki jih financira EU, ali primerljive projekte, izvedene v zadnjih desetih letih.

Pri preverjanju skladnosti s pravili o državni pomoči je, denimo, treba predložiti mnenje ministrstva za finance, da projekt ne zajema državne pomoči; če vključuje odobritev državne pomoči, pa je treba izpolniti preglednico iz priloge II izvedbene uredbe komisije 2015/207/EU, objavljene v že omenjenem UL.

Odnos do podnebnih sprememb

Podrobneje je treba razgrniti tudi odnos do podnebnih sprememb: ali njihovo blažitev ali prilagajanje nanje in pripravljenost na potencialne nesreče. Na MOP pojasnjujejo, da je treba pojasniti, na kakšen način projekt prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s strategijo Evropa 2020; pri tem pa je treba vključiti informacije o izdatkih, ki so povezani s podnebnimi spremembami, v skladu s prilogo I k izvedbeni uredbi komisije 215/2014/EU, objavljene v UL marca lani.

Prav tako je treba razkriti, na kakšen način so bila upoštevana tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami, vidiki glede prilagajanja in blažitve teh ter pripravljenosti na naravne nesreče. In ne nazadnje, prijavitelji bodo morali pojasniti, kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotavljanje pripravljenosti na trenutno spremenljivost podnebja in prihodnje podnebne spremembe v okviru projekta.