Sankcije proti Rusiji bi lahko udarile po izvoznikih

Ljubljana – Izgon ruskih diplomatov in zaostrovanje odnosov med Zahodom in Rusijo je ob napovedanem Trumpovem protekcionizmu in grožnji trgovinske vojne s Kitajsko in drugimi deli sveta novo tveganje za svetovno ekonomijo. Kaj preostane Sloveniji?

Velike države, predvsem velesile, kot so ZDA, Kitajska, v političnem in vojaškem pogledu tudi Rusija, diktirajo razmere vsem drugim, tudi Uniji, ki ne nastopa enotno, s skupno zunanjo politiko. In Slovenija je kot majhna in odprta ekonomija zelo odvisna od zunanjih dogajanj, tveganj in motenj.

Morebitne ruske sankcije bi lahko udarile po generikih

Kar zadeva ukrepe proti Rusiji, je del članic Unije izgnal ruske diplomate, del pa ne, med te sodi tudi Slovenija. Kakšen bi lahko bil ruski protiudarec?

»Menim, da Rusija ne bo sprožila sankcij proti celotni EU, pač pa proti posameznim članicam, pač po načelu zob za zob. Posebno nevarno bi bilo, če bi sledile tudi gospodarske sankcije. Če bi se zgodile, vemo, kje smo najbolj izpostavljeni: pri generičnih zdravilih. Kar 40 odstotkov našega celotnega izvoza v Rusijo ustvari naša generična industrija, potem so tu še Helios, Iskratel, Riko, Interevropa, ta podjetja so najbolj izpostavljena,« pomembnost menjave z Rusijo poudarja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in dodaja, da »pretežni del našega izvoza v Rusijo ustvari od 10 do 15 podjetij, ki so nadpovprečno izpostavljena. Če, recimo, pogledamo Krko, je Rusija njihov najpomembnejši trg, tam ustvarijo tretjino prodaje.«

Direktor Duola Dušan Olaj nasprotuje sankcijam proti Rusiji. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Generalni direktor in lastnik Duola Dušan Olaj že več let uspešno prodaja svoje napihljive šotore po vsem svetu, na ruskem trgu pa ustvari do desetino letnih prihodkov. »Če me sprašujete, kako naj Slovenija ravna v primeru izgona ruskih diplomatov, naj vam povem, da sem prišel v enega od ljubljanskih hotelov, kjer se bom sestal z guvernatorjem ene od ruskih pokrajin, kamor poskušamo prodreti s svojimi rastlinjaki,« nam je po telefonu povedal Olaj.

»Absolutno sem proti kakršnimokoli sankcijam proti Rusiji, ker sankcije jemljejo možnost dogovora. Poslanstvo diplomacije pa je prav iskanje dogovorov in ne zapiranje vrat dogovorom. Slovensko gospodarstvo, kot vemo, rešuje izvoz in ruski trg je za naš izvoz eden pomembnejših. V tako nejasnih okoliščinah in brez nedvoumnih dokazov ne vidim razloga, da Slovenija v tej zadevi skače na prvo žogo samo zato, da bi ustregla drugim državam,« pravi Olaj.

Sogovornik si tudi sicer želi, da v zunanji politiki Slovenija izbere pot, ki bo predvsem v interesu naše države in njenih interesov. »Pogrešam več pragmatizma, kot ga, denimo, premore Avstrija, da ne moraliziramo oziroma moraliziramo manj, kot je treba tam, kjer to ni najbolj nujno. Možnosti za moraliziranje imamo več kot dovolj na številnih drugih področjih.«

Previdnejši so v Skupini Gorenje, kjer »ne komentirajo političnih razmer v nobeni državi, v kateri s svojimi blagovnimi znamkami nastopamo na trgu. Ker smo eden največjih slovenskih izvoznikov lahko čutimo posledice političnih trenj med državami ali v njih samih, a na politično dogajanje v teh državah ne moremo vplivati.«

Slovenija se še ni pridružila usklajenemu izgonu ruskih diplomatov iz ZDA in nekaterih držav EU. Foto: Kirill Kudryavtsevafp/AFP

Slišati pa je tudi drugačna stališča. Slovenija je zdaj v dilemi, ker nima jasno usmerjene zunanje politike. Gremo se neko nevtralnost, namesto da bi kot člani Nata in EU vodili jasno prozahodno politiko. Če bi že do zdaj imeli taka jasna stališča, tudi zdaj ne bi bili pod takim gospodarskim pritiskom Rusije, ki ima do nas velika pričakovanja. Pri tem je razvidna slabost naše nejasne ali mlahave zunanje politike, nam je povedal sogovornik, ki ni želel biti imenovan.

Kriza bo prišla prek zunanje trgovine

Vse večje geopolitične negotovosti so poslabšale razpoloženje tudi med nemškimi izvozniki, münchenski gospodarski inštitut Ifo, pa poziva nemško vlado in evropsko komisijo, naj preprečita, da bi Unija zašla v škodljivo trgovinsko vojno z Ameriko.

Kaj je glavno prihodnje ekonomsko tveganje za Slovenijo? »Statistika bode v oči. Ameriško obdobje neprekinjene rasti je zdaj drugo najdaljše v zgodovini in prej ali slej se to lahko konča. To je potencialno tveganje, ki nas čaka morda v dveh do treh letih. Prihodnja kriza bo k nam prišla prek zunanje trgovine, podobno kot leta 2009. Predvidevam, da bo to sprožilec, od slovenske ekonomske politike pa bo odvisno, kako bomo te stvari ublažili,« pravi Ivanc in opozarja, da je zato pomembno, da imamo bolj urejene javne finance.

»Dokler je slovenski potrošnik razpoložen, imamo lahko uravnane javne finance, ko pa bo spet začel bolj varčevati, bo manj davčnih prilivov in s tem bodo javnofinančni primanjkljaji večji. Potrebujemo ukrepe, da odpravimo strukturni primanjkljaj; s tem smo odlično pripravljeni na morebitno krizo,« dodaja sogovornik.

Direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun. Foto: Roman Šipić/Delo

Upravljanje političnih tveganj

V zadnjem tednu so se geopolitična tveganja znašla na vrhu agende vseh, ki delujejo v mednarodni trgovini. Pretres na delniških trgih je posledica povečanih intervencij držav v (mednarodno) gospodarstvo, poudarja direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun.

»Ne gre le za ameriško napoved uvajanja carin na jeklo, ponovna trenja na relaciji vzhod-zahod ter začetek trgovanja z nafto v juanih, temveč tudi za negotovosti, pred katerimi so se znašle tehnološke družbe, proti katerim, se zdi, bodo države ostreje nastopile z uvajanjem strožje zakonodaje glede zbiranja podatkov in obdavčitve.«

Za podjetja je zdaj ključno pravilno upravljanje s političnimi tveganji. Tista, ki to pripoznajo, lahko poslovanje hitro prilagodijo in niso izpostavljena dolgoročnim izgubam. V tistih rigidnejših, ki nimajo pripravljenih scenarijev, pa intervencije držav lahko povzročijo večje šoke.

»Še najbolj so tveganjem izpostavljeni manjši, izvozno usmerjeni gospodarski sistemi, kot je Slovenija, ki niso v vrhu nabavne verige in so ponavadi odvisni od majhnega števila trgov. Ti navadno nimajo ustrezno diverzificiranih izvoznih trgov, kot tudi ne scenarijev in so zato bolj izpostavljeni političnim tveganjem,« opozarja Kračun.

ZDA bodo bolj zaščitile svoje interese

Svetovne napetosti so strah vseh novodobnih poslovnih modelov, saj je prost pretok blaga in mir na svetu osnova za dobro poslovanje, pravi lastnik Interblocka Joc Pečečnik.

»ZDA bodo bolj zaščitile svoj interes, saj gre za družbo, ki največ zapravi in potroši in je gonilna sila svetovnega gospodarstva. Trump je poslovnež in zna izračunati, da 2 plus 2 ni 5, ampak  4. V ZDA je gospodarstvo na najvišji točki in predvidevam, da se zdaj ni bati, da bo balon počil, saj je na pol prazen. Splošno mnenje v ZDA je, da se partnerji, ki so se razvili s pomočjo potrošnje v ZDA, nekako nespoštljivo obnasajo do njih. Mislim, da so skrajni scenariji pretirani, se bodo pa Združene države pod Trumpom bolj zapirale kot odpirale,«  pravi sogovornik, ki ga bolj kot ZDA skrbi stabilnost in zaupanje v EU, »saj ji je izstop Združenega kraljestva vzel mir in stabilnost.«