Tiskane izdaje
Ljubljana – Upravljanje državnega premoženja je lani dalo najvišje dividende. Priliv iz družb v državni lasti se je v zadnjih petih letih skoraj podvojil, donosnost pa presegla marsikateri sklad z bolj tveganimi naložbami. Bo to dovolj, da politika opusti ideje o novih modelih upravljanja?
Država in SDH sta letos skupaj prejela za 257 milijonov evrov dividend, kar je 38 odstotkov več kot leto prej. Skupaj z naložbami Kapitalske družbe (Kad) je bilo dividend za okoli 280 milijonov evrov. Donosnost na kapital portfelja naložb države in SDH je lani dosegla šest odstotkov, kar se je, kot je ob današnji predstavitvi rezultatov upravljanja državnega premoženja dejal predsednik vlade Miro Cerar, zgodilo prvič v zgodovini. Ob doseženi donosnosti ni mogoče zanemariti, da dve tretjini vseh naložb predstavljajo strateške naložbe, pri katerih je treba poleg gospodarskih izpolnjevati tudi strateške cilje.
Z rezultati upravljanja državnega premoženja je zelo zadovoljen tudi dr. Dušan Mramor, nekdanji minister za finance, ki je pripravil predlog strategije upravljanja državnega premoženja. Prepričan je, da je izboljšanje upravljanja državnega premoženja zelo pripomoglo tudi k izhodu iz krize, hkrati pa poudarja, da ne gre le za neposredni učinek, ki se kaže v izplačanih dividendah, ampak tudi za posredne učinke strateških in infrastrukturnih družb, ki precej vplivajo na to, v kakšnem okolju delujejo druga podjetja, tudi izvozniki. »Osnovni namen, to je, da se izboljša korporativno upravljanje, je dosežen,« je dejal Mramor, ki pa je manj zadovoljen s tem, da leto dni po sprejetju strategije niso opravili predvidene analize, ob kateri bi razmislili o posameznih naložbah in njihovi uvrstitvi med strateške, portfeljske in pomembne.
V videoposnetku si lahko ogledate konferenco SDH, na kateri so predstavili rezultate upravljanja kapitalskih naložb države v letu 2016 ter razkrili cilje in pričakovanja do leta 2018.
SDH je lani upravljal za 10,4 milijarde evrov premoženja, v naložbah, ki so razdeljene v štiri stebre - energetiko, promet, finance in gospodarstvo -, pa je več kot 80.000 zaposlenih. Te družbe predstavljajo kar 23 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Družbe, ki jih upravlja SDH, so po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman pomembni zaposlovalci, vlagatelji in tudi sicer pomembni akterji na trgu. Pomembni so tudi za konsolidacijo javnih financ, kjer sta se kot najpomembnejši tokrat izkazali obe sanirani banki, NLB in Abanka. Obe skupaj sta prispevali 133 milijonov evrov dividend, kar je več kot polovica vseh dividend države, ki je lani prejela za 211 milijonov evrov dividend oziroma 48 odstotkov več kot leto prej. SDH je od svojih naložb prejela še 46 milijonov evrov ali 4,8 odstotka več kot lani. V državni proračun sta poleg obeh bank največ prispevala še Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, k SDH pa poleg Zavarovalnice Triglav še Krka, Petrol in Pozavarovalnica Sava.
Večina omenjenih podjetij sodi v steber finančnih naložb, katerih donosnost se je lani v primerjavi z letom prej povečala za tri odstotne točke na 8,9 odstotka. Tudi letos bo ta sektor, kot kaže, najbolj presenetil. Če so načrtovali, da bo dosegel sedemodstotno donosnost, bo ta skladno z oceno kar 9,1-odstotna, rast pa pričakujejo v SDH tako v bankah kot zavarovalnicah.
Energetika v klestenje stroškov in povezovanje
V energetiki načrti letos, kot kaže, ne bodo doseženi. Slabši rezultati so predvsem posledica rezultatov družb, vezanih na hidrologijo. Zelo visoka pa so pričakovanja za prihodnji dve leti (štiriodstotna donosnost v letu 2018 in kar 4,6-odstotna donosnost leto pozneje), saj za zdaj ni mogoče pričakovati rasti cen električne energije. Da bi dosegli želene cilje, bo tako treba poseči po optimizaciji stroškov in sinergijah v združevanju, ki se v energetiki nadaljuje.
V sektorju prometa, ki vključuje Dars, Slovenske železnice, Luko Koper in Kontrolo zračnega prometa Slovenije, bo donosnost letos višja od načrtovane, gospodarstvo, kamor sodijo vse druge naložbe, pa je lani zabeležilo največji upad - za 6,1 odstotne točke.
Obe najpomembnejši družbi, Telekom Slovenije in Krka, sta ustvarili manjši donos na kapital kot leto prej.
Tudi letošnji načrt, kot kaže, ne bo dosežen, vzrok je predvsem v višjih pričakovanjih do družb s področja metalurgije. A pričakovanja SDH za prihodnji dve leti so prav za ta steber najvišja - za prihodnje leto se pričakuje 8,2-odstotna, leto pozneje pa 9,7-odstotna donosnost.
Redefinicija iskanja donosa
»Smo aktiven lastnik z ambicioznimi cilji. Procesi so naporni, a konstruktivni,« je dejala članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. Poudarila je, da družbam ne postavljajo ciljev, ki jih ni mogoče doseči, a čeprav želijo biti realni, morajo biti cilji ambiciozni. »Podatki kažejo, da je centralizirano upravljanje prava pot,« je še dejala in dodala, da velja institucijo ohraniti in ne stalno iskati nekih novih modelov upravljanja. S tem so se v SDH odzvali na razprave okoli ustanavljanja demografskega sklada.
Lani je čista dobičkonosnost lastniškega kapitala znašala šest odstotkov, medtem ko je leto prej ta znašala 4,7 odstotka. Pri tem v SDH poudarjajo, da je visoka donosnost kapitala dosežena kljub dejstvu, da je med naložbami v lasti države dve tretjini strateških, katerih prednostna naloga je doseganje strateških ciljev oziroma uresničevanje pomembnih družbenih interesov.
»S sedanjim portfeljem v letu 2017 ne bomo dosegli 7,1-odstotne donosnosti,« je dejala Drobne Popovičeva in ponovila, da več kot dve tretjini portfelja sestavljajo strateške naložbe. V SDH menijo, da bi veljalo ciljne donose na kapital določiti po sektorjih in ne več za celoten portfelj skupaj. »Od družb v stebrih energetika in infrastruktura ne bo mogoče doseči osemodstotne donosnosti, saj gre večinoma za strateške naložbe, opravljajo pa tudi gospodarsko javno službo in je treba poleg ekonomičnosti poslovanja zagotavljati tudi kakovost opravljene javne službe,« je opozorila članica uprave SDH.
