Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za finance ne načrtuje davčnih blagajn. Od sosedov jih uporabljajo Italijani, Madžari in Hrvati, Avstrijci pa ne. Države poskušajo na različne načine zajeziti sivo ekonomijo in odkriti neobdavčene vire.
»Uvedbe davčnih blagajn v drugih državah ne moremo komentirati, na splošno pa lahko rečemo, da večina držav, ki imajo nizke deleže sive ekonomije, davčnih blagajn ne predpisuje,« na vprašanje o davčnih blagajnah na Hrvaškem odgovarjajo na ministrstvu za finance.
Davčne blagajne se od običajnih razlikujejo po »dodatkih«, ki uporabniku onemogočajo prirejanje podatkov o prometu. Slovenska vlada je leta 2011 načrtovala sistem davčnih blagajn, iz katerih bi se podatki stekali v centralni računalnik na davčni upravi. »S takšnim sistemom on line je možen nadzor izdajanja računov vsak trenutek. To je prednost tega sistema,« pravi nekdanji generalni direktor Dursa Ivan Simič, ki je davčne blagajne poskušal v Sloveniji uvesti že leta 2007.
»Pojem sive ekonomije se pri nas skoraj brez izjeme navezuje na davčne utaje oziroma na tisti del gospodarskih aktivnosti, za katere subjekti ne plačujejo davkov in prispevkov,« ugotavljajo v državnem statističnem uradu.
Po merilu dodane vrednosti siva ekonomija v Sloveniji doseže 8,3 odstotka bruto domačega proizvoda ali skoraj tri milijarde evrov, po drugih pristopih od 10 do 16 milijard, celo 24.
Namesto davčnih blagajn prenovili davčni postopek
»Vlada RS je na današnji redni seji dokončno sprejela predlog zakona o davčnih blagajnah,« je sporočil vladni urad za informiranje. No, bilo je 8. septembra 2011, tik pred predčasnim koncem takratne vlade Boruta Pahorja. Vlada Janeza Janše je po volitvah pred dvema letoma zakon vrgla v koš.
»Ne vem, zakaj ne vzamejo iz predala predloga zakona o davčnih blagajnah, ki so ga pripravili pred dvema letoma,« zdaj razmišlja davčni svetovalec Darko Končan, ki je leta 2011 vodil Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije.
»Mislim, da bi davčne blagajne tudi v Sloveniji izboljšale nadzor nad zavezanci in povečale davčni priliv. Z nobenim ukrepom pa ni mogoče povsem onemogočiti sive ekonomije,« razmišlja predsednik zbornice računovodskih servisov Aleksander Štefanac, ki sicer meni, da ni mogoče predvideti, kakšen bi bil učinek uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji.
V blagajni je veliko politike
»Najpomembnejša cilja predloga zakona o davčnih blagajnah sta zmanjšanje obsega sive ekonomije in zmanjšanje davčne vrzeli pri davčnih zavezancih, ki poslujejo z gotovino,« je pred dvema letoma predlog zakona o davčnih blagajnah utemeljilo ministrstvo za finance (MF).
Toda načrti, da bo država več davkov poskušala zbrati z davčnimi blagajnami, so se končali kmalu po predčasnih volitvah jeseni 2011. Takrat so med članicami Evropske unije davčne blagajne že uporabljale Italija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Estonija, Litva, Latvija, Grčija, Ciper in Švedska.
V Sloveniji so bili po davčnih blagajnah najbolj znani Srbi. Tja je hodil na oglede generalni direktor slovenske davčne uprave v obdobju od leta 2006 do polletja 2008 Ivan Simič. Takratno vlado Janeza Janše je poskušal prepričati, naj tudi v Sloveniji uvede davčne blagajne, a mu ni uspelo. Zdaj pravi: »Oblast se po mojem mnenju do zdaj ni odločila za davčne blagajne zato, ker je podlegla različnim interesom in lobijem, ki so nasprotovali davčnim blagajnam.« Preseneča ga, da slovenski minister za finance Uroš Čufer dva člena iz zakona o davčnem postopku enači z davčnimi blagajnami, saj je pred kratkim izjavil, da ima Slovenija od 1. julija davčne blagajne.
Ne bodo odpirali predalov
Ministrstvo za finance za zdaj ne namerava odpirati predalov, v katerih so shranjeni opuščeni zakonski predlogi. »Davčne blagajne ne odpravljajo problema neizdajanja računov. V državah, kjer imajo davčne blagajne, tudi po njihovi uvedbi ugotavljajo, da zavezanci še naprej uporabljajo blagajne, ki ne delujejo v skladu s tehničnimi zahtevami za davčne blagajne in prek njih zaračunavajo tisti del prometa, za katerega hočejo, da bi ostal prikrit. Prav tako ugotavljajo, da zavezanci, kljub davčnim blagajnam, računov ne izdajajo. Podatki o neprijavljenem prometu tako ostajajo davčnim organom še vedno prikriti in jih morajo pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim nadzorom,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Davčna uprava je 1. julija letos vendarle dobila novo orodje, s katerim je menda lahko pomembno izboljšala nadzor nad davčnimi zavezanci, posebno v dejavnostih, ki poslujejo pretežno z gotovino. Gre za nova 8. in 9. odstavek 38. člena zakona o davčnem postopku, ki sta uporabnikom, izdelovalcem, prodajalcem in serviserjem blagajniških programov izrecno prepovedala brisanje blagajniških podatkov zaradi goljufije. Pred tem datumom so bile kazni za goljufe zelo nizke.
»Rešitev, ki velja od 1. julija, je uvedla novela zakona o davčnem postopku s konca leta 2012. Je tehnično manj zahtevna in zavezancem prinaša manjše stroške. Ta ukrep pomeni rešitev, ki učinkuje primerljivo z davčnimi blagajnami, je pa cenejša za davčne zavezance. To pomeni, da ta rešitev ne pomeni dodatnih administrativnih bremen in je finančno ugodnejša za zavezance, ki želijo poslovati v skladu z zakonom,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Durs čaka na obračune
Za posebno hude davčne prekrške pri elektronski obdelavi podatkov, med katere so zdaj uvrščeni tudi posegi v podatke o blagajniškem poslovanju, so po novem predpisane globe od 20.000 do 250.000 evrov, odvisno od velikosti zavezanca.
»Predstavljajte si, da zavezanec tolikšno kazen plača večkrat. Pred tem smo takšne posege lahko obravnavali le kot napake pri prikazovanju davčne osnove in kršitelje kaznovali z največ 2500 evri,« pojasnjujejo na davčni upravi. O učinkih novih določb v davčnem postopku – ki jih minister za finance Uroš Čufer sicer enači z davčnimi blagajnami – na davčni upravi po dobrih dveh mesecih še ne morejo govoriti.
»Rezultati se bodo pokazali novembra, ko bomo dobili trimesečne obračune davka na dodano vrednost za julij, avgust in september. Te morajo davčni zavezanci oddati do konca oktobra,« v imenu generalnega davčnega urada pravi Stojan Glavač iz službe za stike z javnostjo. Mesečno oddajajo davčne obračune veliki zavezanci za DDV, pri katerih je tveganje za prikrivanje podatkov za odmero davka manjše kot pri velikih zavezancih.
