Sedemsto milijard za obrambo pred krizami

Bruselj – Današnje srečanje finančnih ministrov območja evra bo prelomnica v spopadanju z dolžniško krizo na stari celini. Uradno bodo blagoslovili začetek delovanja mehanizma za stabilnost ESM.

Novi sklad bo za reševanje držav lahko namenil petsto milijard evrov. Da bo dosegel takšno finančno moč, bo moral imeti sedemsto milijard evrov kapitala. Države bodo morale do leta 2014 neposredno vplačati osemdeset milijard, prva od skupaj petih obrokov prideta na vrsto že oktobra. Slovenija z manj kot polodstotnim deležem (0,428 odstotka) kapitala bo morala skupaj vplačati 342 milijonov, v skrajnem primeru bo obremenjena z 2,99 milijarde evrov. Sam ESM bi z različnimi mehanizmi finančnega vzvoda lahko dosegel še nekajkrat večjo finančno moč.

Če bo katera od članic območja evra v finančni stiski, se bo lahko obrnila na ESM. Nato bodo v pogodbi odrejeni pogoji: varčevanje in reforme. Ko bo zaživel še centralni nadzor bank območja evra, si lahko krizne države v skladu z junijskimi sklepi vrha EU obetajo še neposredne kapitalske injekcije bankam. Po veljavni ureditvi mehanizma lahko sicer že dobijo (ob posojilih in nakupu obveznic za zmanjšanje pritiska finančnih trgov) pomoč za dokapitalizacijo bank, a takšne injekcije se prištejejo k javnemu dolgu.

Države, ki bodo v rešilnem programu, lahko pričakujejo še pomoč ECB, ki bo na trgu odkupovala njihove obveznice. ESM bo imel kot mednarodna institucija veliko močnejše temelje kot dosedanji sklad EFSF, zasnovan po izbruhu grške krize spomladi leta 2010, ki deluje kot družba po luksemburškem pravu. Za pomoč državam, ki na trgih ne morejo več priti do denarja, si bo sposojal od bank, pokojninskih skladov, zavarovalnic. Prvi človek evrske skupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je ESM označil za zgodovinski dosežek evropskega povezovanja.

Na čelu ESM bo dosedanji prvi človek EFSF, Nemec Klaus Regling. Ta je v intervjuju za nemški časnik Rhenische Post zatrdil, da strategija v bitki s krizo deluje bolje, kot je vzdušje na stari celini. V prilagajanju držav da je bila prehojena že več kot polovica poti. Največja nevarnost po njegovem mnenju je, da krizne države ne bi imele dovolj moči za vztrajanje pri reformni usmeritvi. »To bi bila katastrofa,« je prepričan Regling.

Prva država, ki bo dobila pomoč od ESM, bi utegnila biti Španija. Za svoje banke potrebuje približno šestdeset milijard evrov. Dve tretjini denarja bi po neuradnih ocenah prišlo od evropskih partnerjev. Druga žgoča tema na mizi ministrov bo Grčija, ta se s predstavniki trojke še vedno pogaja o novem varčevalnem programu, ki ga mora sprejeti za naslednji, 30-milijardni obrok pomoči. Po navedbah visokega uradnika EU glede Španije in tudi Grčije še ni pričakovati skorajšnjih odločitev.