September najslabši mesec za zlato

Od doseženega vrha na začetku septembra se je cena zlata v slabem mesecu znižala za dobrih šest odstotkov. Cena je do 2. oktobra padla za 78,09 dolarja in s 1.271,13 dolarja za unčo dosegla najnižjo točko od sredine avgusta.

V času negotovosti na finančnih trgih in groženj svetovnemu gospodarstvu je zlato varno zavetje vlagateljev.

Strah vlagateljev v zvezi z besedno vojno med korejskim voditeljem Kim Džong Unom ter ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je očitno popustil in žlahtna kovina ne pomeni več varnega zavetja, kamor bi se vlagatelji zatekli.

Dodatni pritisk na ceno pomeni tudi rast vrednosti dolarja v primerjavi s košarico glavnih svetovnih valut. Vrednost dolarja v zadnjem mesecu se je v primerjavi z evrom zvišala z 0,839 evra za dolar na 0,850 evra za dolar, medtem ko se je indeks dolarja glede na košarico valut povzpel z 92,63 na 93,45. Cena zlata je kotirana v dolarjih, zato dražji dolar pomeni višjo ceno zlata v drugih valutah. To sproži manjše povpraševanje po zlatu in posledično nižjo ceno.

Popuščanje negotovosti se izraža tudi pri vlagateljih v špekulativnih skladih. Med glavnimi prodajalci v preteklem tednu so bili SPDR Gold Trust, največji svetovni sklad, ki spremlja gibanje cen zlata, ter hedge skladi, ki so zmanjšali svojo izpostavljenost do zlata. Število špekulativnih pogodb, tako tistih, ki stavijo na padec cen, kot tistih, ki stavijo na rast, se je v preteklem tednu zmanjšalo za sedem odstotkov.

V teh dneh kabinet Bele hiše pripravlja seznam za naslednika predsednice ameriške centralne banke. Za zdaj še ni znano, ali je na seznamu tudi Janet Yellen, ki ji bo mandat potekel februarja prihodnje leto. Prav pričakovanja o novem predsedniku Feda ter potencialnem decembrskem zvišanju obrestnih mer bodo v prihodnje krojile povpraševanje vlagateljev po zlatu.