Sindikat kmetov proti višjim pokojninskim prispevkom

Ljubljana – Po novi pokojninski zakonodaji pade celotna višina prispevkov za pokojninsko zavarovanje na nosilca kmetijskega gospodarstva in so se prispevki nekaterim kmetom letos povečali za več kot šestkrat. Sindikat kmetov mandatarju predlaga vrnitev na ureditev, ki je veljala do decembra 2013.

Na Sindikatu kmetov Slovenije (SKS) opozarjajo, da je novi pravilnik o določanju zavarovalne osnove za pokojninsko zavarovanje, ki so ga na hitro, brez njihove vednosti, sprejeli konec lanskega leta, nepravičen ne le zato, ker celotno finančno breme pade na nosilca kmetijske dejavnosti, ampak je krivičen tudi do drugih članov, ki na kmetiji ustvarjajo dobiček. Ti si namreč za pokojninsko varstvo plačujejo minimalne prispevke, kot da iz kmetijske dejavnosti niso zaslužili ničesar, pri čemer so pokojnine kmetov že sicer izjemno nizke. Povprečna pokojnina kmetov v Sloveniji znaša okrog 400 evrov. Problem nastane tudi pri prenosu kmetijskega gospodarstva na drugega lastnika; novemu lastniku se namreč pripiše celoten dobiček iz kmetijske dejavnosti in če prejšnji lastnik nima drugih virov prihodkov, ne more najemati kreditov niti nima drugih pravic, ki izhajajo iz dohodka.

Na SKS pravijo, da je takšen pristop, ki izhaja iz nove pokojninske zakonodaje, popolnoma zgrešen, saj vsi kmetje, ki so zavarovani iz kmetijske dejavnosti, pripomorejo k ustvarjanju dobička na kmetiji, zato bi bilo pravično, da se ta osnova razdeli na vse. Če neko kmetijsko gospodarstvo po knjigovodskih listinah doseže dobiček, bi se moral ta razdeliti na vse člane, ki ga soustvarjajo. To bi morala biti tudi osnova za izračunavanje socialnih prispevkov, kar bo ena od zahtev kmetijskega sindikata, ki jo bodo na ministrstvu za delo predstavili 20. avgusta. Zahtevali bodo, da se uredi stanje, kot je bilo v veljavi po starem pravilniku.

Letos je v knjigovodstvo vstopilo veliko kmetij, skupno že 1200, zato predvidevajo, da bo zakonodaja odprla številne nove probleme. Na bodočega mandatarja so naslovili pismo, v katerem poleg ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov z deljenjem ugotovljenega dohodka zahtevajo še ugotavljanje dohodka prek pavšala, prostovoljni vstop kmetov v knjigovodstvo ter izvzetje kmetijskih površin, gozdov in objektov, kjer se prideluje hrana, iz zakona o obdavčitvi nepremičnin.