Tiskane izdaje
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo predlaganemu zakonu o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev, ker menijo, da bo posegel v dvostranske dogovore med sindikati in delodajalci, saj so kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetij »temelj dogovarjanja«, je stališče ZSSS povzela Andreja Poje, poroča STA.
Izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS je pri tem poudarila, da se poleg tega ne strinjajo z ukinjanjem zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. »Dejstvo je, da zakon o davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev meša med delovno uspešnostjo, poslovno uspešnostjo in nenazadnje tudi med udeležbo delavcev pri dobičku,« je pojasnila na današnji novinarski konferenci.
Zakon o delovnih razmerjih, tako ZSSS, pravi, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Predlog zapoveduje tudi neenako obravnavo zaposlenih, saj bodo do udeležbe upravičeni le tisti, ki bodo izpolnjevali kriterije in merila, ki jih bodo določili v splošnih aktih delodajalca. Ti so enostranski, in s tem »vlada izključuje socialni dialog«, je še poudarila Pojetova.
Kot še poudarjajo, so splošni akti največkrat predmet spora in nezadovoljstva zaposlenih, saj ponavadi predvidevajo finančno realizacijo planov, na katere pa zaposleni nimajo vpliva in so velikokrat postavljeni nerealno z namenom zmanjševanja plač.
Za ZSSS je pomembno, da so pri delitvi dobička udeleženi vsi zaposleni, saj gre za vložek v človeški kapital, boljše sodelovanje in navsezadnje odnos do delavcev. Poleg tega verjamejo, da bi moralo zaposlenim pripasti tretjina ustvarjenega dobička, in ne le 20 odstotkov. Preostali dve tretjini bi se enakomerno razdelili na lastnike kapitala in razvoj družbe.
Za večjo obremenitev kapitala in razbremenitev dela
Že osem let pa zahtevajo tudi večjo razbremenitev dela ter večjo obremenitev kapitala in premoženja, ki sta po vseh statističnih podatkih manj obdavčena. »Podatki namreč kažejo, da ima Slovenija v celotnih davkih in prispevkih kot tudi v BDP višji delež davkov na potrošnjo in delo ter nižji delež davkov na kapital,« so še poudarili v ZSSS.
Predlog zakona po mnenju ZSSS ni primeren, čeprav v zvezi podpirajo odločitev vlade, da ohrani četrti dohodninski razred in da ni vztrajala pri socialni kapici.
»Četrti dohodninski razred spada v kontekst naših stališč o progresivni obdavčitvi bogatih ljudi. To mora biti za socialno državo kar nekaj normalnega,« je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Pri tem želijo, da bi najnižje dohodke razbremenili dohodnine in vpeljali še dodatni dohodninski razred, s katerim bi razbremenili srednji sloj. »Kajti v srednjem sloju gre iskati ljudi, ki ogromno prispevajo k razvoju, tudi podjetij. V dohodninski razred nad 70.000 evri žal tehniki in inženirji ne spadajo, pač pa praviloma člani uprav in še marsikdo, ki v imenu srednjega razreda govori o potrebi po uvedbi socialne kapice,« je bil oster Semolič.
V tem delu je po mnenju ZSSS usmeritev predlogov dobra, zaradi česar ne verjamejo, da bi lahko proti zakonodaji nastopili skupaj z delodajalci, ki ji prav tako nasprotujejo, a v drugih točkah.
»Treba je poudariti, da mi podpiramo tisto, česar delodajalci ne ... zato smo, kar se tega tiče, previdni,« je še pojasnil predsednik ZSSS.
Kljub temu v zvezi sindikatov poudarjajo, da je treba počakati na socialni dialog med vlado, delodajalci in sindikati, ki ga bodo predvidoma začeli v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
