Tiskane izdaje
Ljubljana - Po dveh letih namerava vlada zdaj tudi v temeljnem predpisu uzakoniti stopnji davka na dodano vrednost (DDV) na ravni 9,5 in 22 odstotkov, ki veljata od 1. julija 2013. »Ostro nasprotujemo trajni uzakonitvi sedanjih davčnih stopenj,« ugovarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič od ministra za finance Dušana Mramorja zahteva, naj sedanji stopnji davka na dodano vrednost, ki je vključen v ceno blaga in storitev, 1. januarja zniža na raven, kakršna je veljala do 1. julija 2013, torej dve odstotni točki navzdol pri splošni stopnji in eno odstotno točko pri znižani stopnji.
»Nasprotujemo predlaganemu podaljšanju in trajni določitvi stopenj davka na dodano vrednost na višji ravni, ki sta bili določeni z zakonom o izvrševanju proračunov. Zahtevamo, da se, kot je bilo predvideno, 1. januarja 2016 ponovno uporabljata znižana, 8,5-odstotna stopnja in splošna, 20-odstotna stopnja,« sindikati z javnim pismom sporočajo z Dalmatinove ulice 4 na bližnjo Župančičevo ulico 3.
Kaj pravijo na ostro noto prvega moža največjega slovenskega sindikata, smo preverili na ministrstvu za finance, kjer se sklicujejo na konsolidacijo javnih financ: »Trajna uveljavitev sedanjih stopenj DDV predstavlja enega izmed trajnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in oživitev gospodarske rasti, ki so bili skladno z vladnim programom stabilnosti sprejeti že leta 2013.«
Višji stopnji DDV, predpisani z zakoni o izvrševanju proračunov, veljata od 1. julija 2013, poudarjajo na ministrstvu, ki višji stopnji pojasnjujejo kot strukturni ukrep, ne kot začasnega: »Ta ključni strukturni ukrep na eni strani sledi načrtu postopnega znižanja strukturnega salda sektorja države, na drugi strani bo imel trajen vpliv na strukturo in učinkovitost javnih financ. Pri tem je pomembno vedeti, da z njim ne bomo negativno vplivali na gospodarsko okrevanje in bomo podprli glavna cilja ekonomske politike - spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančno konsolidacijo.«
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so prepričani, da je uporaba višjih davčnih stopenj tudi po 1. januarju 2016 škodljiva: »Višji stopnji bosta slabo vplivali na domačo potrošnjo in kupno moč, s tem pa tudi na prihodke gospodarskih družb in bruto domači proizvod. Višji davek na dodano vrednost najbolj prizadene najšibkejše.«
Poslanci državnega zbora so za višji stopnji DDV, ki ju je zahtevala vlada Alenke Bratušek, glasovali 21. maja 2013: nova splošna stopnja davka je od takrat 22-odstotna, znižana stopnja 9,5-odstotna. Vlada je stopnji zvišala le z zakonom o izvrševanju proračunov, nazadnje do konca leta 2015, ni pa ju vključila v temeljni zakon o davku na dodano vrednost. Zdaj pa so pred obravnavo v parlamentu spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost, s katerimi namerava trajno uzakoniti 22-odstotno splošno in 9,5-odstotno znižano stopnjo DDV.
MF: Vedno kot trajni ukrep
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije niso ne prvi ne edini, ki so uvedbo višjih stopenj DDV prek izvrševanja proračunov razumeli kot začasni ukrep, ki se bo iztekel s proračunskim letom 2015, potem pa se bomo vrnili k starim stopnjam. Že 17. marca lani je ministrstvo za finance objavilo osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost, s katerim je nameravalo višji stopnji DDV vnesti tudi v temeljni predpis o tej dajatvi.
Zaradi te namere ministrstva za finance so se 21. marca lani z ostrimi toni odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije, od koder so ministrstvu za finance sporočili: »Spomnimo, s 1. julijem lani je bila splošna stopnja DDV zvišana z 20 na 22 odstotkov, nižja stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka, in sicer prek zakona o izvrševanju proračunov, ki velja le do konca leta 2015. Torej začasno. A zdaj finančno ministrstvo predlaga, naj se zvišani stopnji DDV vpišeta tudi neposredno v zakon o DDV. Torej bi obe stopnji zvišali za stalno.«
Z ministrstva za finance so gospodarski zbornici že lani odgovorili, da višjih stopenj DDV niso načrtovali le za kratko obdobje: »Vlada glede dviga stopenj DDV nikdar ni trdila, da gre za začasni, ampak za strukturni ukrep. V času priprave programa stabilnosti leta 2013 je vlada tehtala med uvedbo začasnega kriznega davka in dvigom DDV kot strukturnim ukrepom. Odločila se je za zadnjega.« Po pojasnilih ministrstva za finance proračunov za leti 2014 in 2015 »v načrtovanem obsegu ni bilo mogoče izvršiti, če bi stopnji DDV znižali na raven 20 oziroma 8,5 odstotka«. Kljub temu je lani višji stopnji davka umaknilo iz osnutka zakona o davku na dodano vrednost, zdaj namerava popravek izpeljati, tako da ne bosta več odvisni od kratkotrajnih določb iz zakona o izvrševanju proračunov.
Proračunski prihodki iz DDV, ki je za državno blagajno največji vir, so lani dosegli 3,153 milijarde evrov, v osmih mesecih letos 1,877 milijarde evrov.
Skupni seštevek (po letih):
2012: 2,9 milijarde evrov
2013: 3 milijarde evrov
2014: 3,2 milijarde evrov
2015 (od januarja do avgusta): 1,9 milijarde evrov
