Sistem letos z dobičkom, posojila pa še navzdol

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Slovenski bančni sistem kot celota je ta čas primerno kapitalsko podprt, je likviden in dobičkonosen, zagotavljajo v najbolj pristojni inštituciji, Banki Slovenije. O kapitalski ustreznosti večine bank verjetno ne more biti dvoma, tudi zadnja analiza evropskega bančnega organa Ebe kaže, da so naše banke povprečno med bolje kapitaliziranimi v Evropi.

In po številnih napovedih bo bančna industrija v Sloveniji letos končno izkazala tudi dobiček: napovedujejo ga tako v centralni kot tudi v največji poslovni banki. Seveda ni izključeno, da bo kakšna od bank konec leta prikazala izgubo, a podatki BS za prvih devet mesecev kažejo, da je sistem kot celota predvsem po zaslugi slabih 200 milijonov manjših slabitev in rezervacij (lani jih je bilo za 355, letos pa za 157 milijonov evrov) pridelal za skoraj 200 milijonov evrov dobička pred davki. To je seveda več kot ob istem času lani in tudi precej bolje kot v časih pred sanacijo bank, ko so banke generirale večstomilijonske izgube, največja, leta 2013 pa je znašala kar 3,5 milijarde evrov.

Obsežne dokapitalizacije bank, prestrukturiranja dolžnikov, prenosi dela slabih terjatev na slabo banko in gospodarska rast, čeprav še vedno skromna, so tako morda le dali nekaj sadov in hkrati prinesli nekaj olajšanja tudi v bančno srenjo. A roko na srce, dobički slovenskih bank ostajajo precej skromni – to je posledica dejstva, da posojilne obrestne mere padajo, depozitne pa se težko še kaj znižajo, obrestni prihodki tako kopnijo, banke pa so premalo ambiciozne pri najbolj žlahtnih poslih, neobrestnih prihodkih. Stroškovni pritiski na banke se tako opazno povečujejo.

Ob nekaterih v uvodu izpostavljenih pozitivnih vidikih je notorično dejstvo, da se slovenski bančni prostor letos še kar naprej krči. V prvih devetih mesecih se je bilančna vsota znižala za skoraj poldrugo milijardo, z 38,7 na slabih 37,3 milijarde evrov. V praksi to pomeni, da se na aktivni strani bilanc posojila še naprej zmanjšujejo. Znesek podeljenih posojil je bil tako konec septembra letos za skoraj 1,7 milijarde evrov manjši kot konec lanskega leta, kažejo zadnji podatki Banke Slovenije. Na strani pasive pa se banke v razmerah poceni denarja lahko intenzivno razdolžujejo.

Resda je zadnje čase več novih dolgoročnih posojil podjetjem, vendar se tudi del gospodarstva še vedno intenzivno razdolžuje – in to je eden glavnih vzrokov, da se agregatna bilanca bančnega sektorja tako vztrajno zmanjšuje. Edina prava svetla točka na kreditni strani so tako predvsem stanovanjska in druga posojila gospodinjstvom, ki so se letos do konca septembra v celoti povečala za dobrih 60 milijonov evrov.

In če se vrnemo h kapitalski ustreznosti bank: z njo se zdaj lahko še zlasti ponašata tudi državni NLB in NKBM, ki pa imata po drugi strani še vedno velik, krepko čez 20-odstotni delež slabih posojil. Po omenjeni analizi in metodologiji Ebe, ki upošteva vzorec teh dveh bank, je Slovenija na neslavnem drugem mestu v Evropi po deležu slabih posojil v bančnem sistemu.

Pozitivno je, da se obseg slabih bančnih izpostavljenosti letos vendarle zmanjšuje, z dobrih šest na približno 5,5 milijarde evrov, a po drugi strani nedonosne terjatve, pri nas sicer kar 80-odstotno pokrite z oslabitvami in zavarovanji, še vedno pomenijo toliko večji pritisk na kapital bank.