Tiskane izdaje
Ljubljana – »Hitre in učinkovite rešitve za zmanjšanje sive ekonomije zagotovo obstajajo,« je pisalo na vabilu Trgovinske zbornice Slovenije, a na okrogli mizi jih nismo slišali. »Problem je svetoven. Vsi iščejo rešitve, a jih niče ne najde,« je dejal gost iz Italije Giuliano Nadrah, ki se v trstu ukvarja z delovnim in davčnim svetovanjem.
Okrogla miza o sivi ekonomiji za vlado
»Predsednica vlade Alenka Bratušek nam je pomladi rekla, da bo z veseljem sprejela naše predloge, če za povečanje proračunskih prihodkov najdemo drugo možnost kot višje davke,« je za uvod v pogovor o sivi ekonomiji povedala gostiteljica direktorica zbornice Mariča Lah. Takrat so se v zbornici domislili, da je čas za odkrit pogovor o sivi ekonomiji. Pogovor o sivi ekonomiji nameravajo v zbornici povzeti in ga posredovati vladi kot prispevek »k reševanju problematike«.
Statistika: na 10 evrov DDV 1,2 evra nepboranega
Direktor Studio za delovno in davčno svetovanje Nadrah - Zaro iz Trsta Giuliano Nadrah je naštev veliko osupljivo zanimivih podatkov o ukrepih zoper sivo ekonomijo. Sosedje Italijani od leta 1973 uporabljajo davčne blagajne, zavezancu zaprejo podjetje, potem ko trikrat ni izdal računa (in ga odkrijejo), njihovo računsko sodišče poziva k obračunu s sivo ekonomijo, uvajajo nove prijeme v davčnem nadzoru ... Toda, nas zanima, zakaj pri vsem tem evropski podatki kažejo, da je delež sive ekonomije v Italiji višji kot v Sloveniji, saj znaša 27 odstotkov BDP. »Siva ekonomija v Italiji se ne bo nikoli odpravila. To je neozdravljiva bolezen. Kot vse države imamo svoj jug. Ukrepi so učinkoviti na severu, na jugu pa ne ne.obračun s sivo ekonomijo bo trajal bo še stoletja. Takšne okrogle mize se bodo ponavljale.«
Andrej Flasj iz Statistčnega urada Republike Slovenije je sivi ali neobdavčeni ekonomiji povdal: »Leta 2004 je bilo v Sloveniji na 10 evrov pobranega davka na dodano vrednost 50 centov nepboranega, zdaj pa je na 10 evrov 1,2 evra nepobranega DDV. Manj ne bo nikoli več.« Visoki davki spodbujajo ljudi k sivi ekonomiji, je dodal strokovnjak za nacionalne račune v statističnem uradu.
Sive ekonomije je, koliko je ocenijo
V trgovinski zbornici »po razpoložljivih podatkih« ugotavljajo, »da se obseg sive ekonomije iz leta v leto povečuje, nepobranih dajatev pa je letno med 500 milijoni in milijardo evrov«, a svoje ocene včeraj niso utemeljili. Mojca Kleva Kekuš kot evropska poslanka sodeluje v delovni skupini, ki se ukvarja tudi s sivo ekonomijo. Ocene o razsežnosti sive ekonomije so različne po državah članicah: po podatkih, ki so na voljo njeni skupini, se evropsko povprečje se giblje od 14 do 18 odstotkov bruto domačega proizvoda, Slovenija pa je s 24 odstotka BDB visoko nad njimi. Takšno oceno o obsegu sive ekonomije v Sloveniji uporablja tudi profesor ekonomije na univerzi Linz v Avstriji, ki ga radi povzemajo predstavniki številnih ustanov v Sloveniji, na primer Gospodarska zbornica Slovenije, kadar nastavlja ogledalo vladi, Obrtna zbornica Slovenije je Schneiderja tudi že gostila v Sloveniji.
»Ko se pogovarjamo o sivi ekonomiji, moramo pošteno povedati, iz katere metodologije izhajamo, sicer nimamo prave analize in tako niti ne pravih ukrepov. Najbrž podatek o 24 odstotkih BDP za Slovenijo izhaja iz raziskave Friedricha Schneiderja. Evrostat problematike ne obravnava tako celovito, zato so vrednosti podatkov nižje,« je razmišljal davčni svetovalec Franc Derganc.
Zakaj Schenider tako realno ocenjuje Avstrijo?
Strokovnjak za finančne račune pri slovenskem statističnem uradu Andrej Flajs o avstrijskem profesorju in njegovi meritvah nima tako izbranega mnenja. Povedal je, da so obrtno zbornico prosili, ali je mogoče izvedeti, kakšno metodologijo uporablja profesor Schneider. Pokazalo se je, da je za takšne podatke treba plačati. Na začetku letošnjega leta je avstrijski raziskovalec izdal publikacijo z deleži sive ekonomije v primerjavi z BDP za vse države članice Evropske unije, je povedal statistik Flajs: »V njej so krasne številke, človek bi se kar razjokal. Rad pa bi opozoril, da gre za verjetno različen sistem indikatorjev, ki imajo enkrat več in drugič manj skupnega z realnostjo. Če imate kaj zdrave pameti, pa vas vprašam, za katero državo pa so te številke zelo korektne, enake kot jih uporablja Evrostat?« Za Avstrijo, smo odgovorili iz občinstva. »Da,« nam je potrdil Flajs: »Ker je Linz v Avstriji in ker profesor Schenider dela v Avstriji. Za Avstrijo so te številke korektne. Avstrijci so zelo zviti, naj mi oprostijo, vedo pa tudi, kaj je nacionalni interes. Po podatkih evropskega statističnega urada Evrostat znaša delež sive ekonomije v Avstriji 6,5 odstotka. Zelo dobro poznam kolege na nacionalnih računih, ki so to številko izračunali: na slovenskem statističnem uradu uporabljamo enako metodologijo kot oni, povsem enako. Po isti metodologiji smo za Slovenijo dobili podatek, da obseg sive ekonomije dosega deset odstotkov BDP, Schneider pa navaja 23 odstotkov BDP.« Le redkokdo v Sloveniji bo navajal številko uradne statistike, vsi, od GZS do politike, raje izberejo Scheniderjevo, ugotavlja Flajs.
Slovenska evropska poslanka ne pozna slovenske statistike
Njegovi podatki so presenetili evropsko poslanko Mojco Kleva Kekuš, ki s kolegi v Bruslju sicer objavlja obsežne raziskave o sivi ekonomiji v Evropi in svetuje državam, kako naj se spopadejo z njo. »Priznam, da sem vedela za različne metodologije izračunov, ta ogromna razlika pa me je presenetila. Zdaj bom promotorka vaših številk. Res sem imela za Slovenijo o deležu sive ekonomije vseskozi podatek 23,4 odstotka BDP in sploh nisem vedela za številke po vaših meritvah. Povezala sem se s tremi inštituti iz Velike Britanije, ki so mi naredili izračune. Za Slovenijo je vedno prišlo 23,4 odstotka.« Slovenski statistični urad svoje izračune redno objavlja na svoji brezplačni spletni strani.
Italija uvaja nove ukrepe proti sivi ekonomiji in pranju denarja
Siva ekonomija je svetovni problem, je na okrogli mizi Trgovinske zbornice Slovenije poudaril tržaški rojak Giuliano Nadrah: »V Evropi je siva ekonomija zastrašujoča. Njen obseg ocenjujejo na 21 odstotkov evropskega gospodarstva. Italijansko računsko sodišče je 31. maja letos objavilo dramatično poročilo o sivi ekonomiji, ki dosega razsežnosti 21 odstotkov evropskega gospodarstva in , je povedal Giuliano Nadrah, in prebral odlomek iz poročila: »Brez iluzij. Nevihta se je šele začela. Ekonomska kriza bo še dolga, zahtevala bo žrtvovanje v družinah in podjetjih. Čeprav so bili dosedanji posegi v krčenje javnega dolga in javnih stroškov strahoviti, še niso zadostni.« Poročilo je ostro, trdo grenko, strnjeno, a realistično, je še dodal gost na okrogli mizi trgovinske zbornice o sivi ekonomiji Guliano Nadrah.
Pogosta plačila z gotovino so sumljiva
Italija poskuša na različne načine onemogočiti in zajeziti sivo ekonomijo. Od leta 1973 so pri sosedih obvezne davčne blagajne, a vlada neprestano uvaja nove ukrepe, nekatere opušča, jih pozneje znova uvaja, je povedal tržaški svetovalec za davčna in delovna vprašanja Guliano Nadrah: »Italijanska vlada se že dolgo spopada s sivo ekonomijo in to je še vedno nerešljiv spopad. Eden od ukrepov so obvezna plačila z gotovino nad zneski 999 evrov. Sprva so bila gotovinska plačila 31. maja 2010 omejena na 12.250 evrov, leto pozneje na 5000, od 13. avgusta 2011 na 2500 in od 6. decembra 2011 na 999 evrov. Večjih transakcij ni dovoljeno razbijati na zneske pod 1000 evrov. Vse hranilne knjižice na prinositelja, so morale biti omejene na 1000 evrov vloge, ali pa so morale biti poosebljene, tako da se niso glasile na prinositelja, ampak obvezno na besedo.«
Italijanska centralna banka je vsem bankam izdala navodilo, naj bodo pozorne na stranke, ki vedno prinašajo le bankovce po 200 in 500 evrov, na takšne stranke naj bodo pozorni. »Nekdo, ki redno plačuje z gotovino, postane sumljiv. «
Italijanske banke bodo poročale o 40 milijonih računov
Po odpravi davčne tajnosti ima italijanska davčna uprava pravico pregledati poslovanje na vseh transakcijskih računih. Kmalu bo ta novost postala posebej pomebna, je povedal Giuliano Nadrah iz Trsta: »Vsi bančni zavodi morajo do 31. oktobra davčni upravi izročiti podatke o celotnem poslovanju prek več kot 40 milijonih bančnih računov in o vseh hranilnih knjižicah, ki je bilo opravljeno v letu 2011. Zajete so torej tudi vse transakcije posameznikov. Naslednje leto bodo bančniki poročali o transakcijah v letu 2012« Davčna uprava bo na osnovi določenih meril in programov iskala davčne utaje, spremenila bo tehniko nadzora nad dohodki: »Dohodkov posameznika ne bo več preverjala na strani prejemkov, ampak na strani izdatkov. Če bodo, na primer, prijavljeni dohodki znašali 10 enot, oseba pa jih bo porabila 20, bo morala davčni upravi povedati, kje jih je dobila. Od 1. januarja 2014 bodo morali vsi samostojni in poklicni delavci, med katere spadamo tudi davčni in poslovni svetovalci, sprejemati tudi plačila s kartico. Plastični denar zamenjuje gotovino, ker za plastičnim denarjem ostane vedno ostane neizbrisna sled. Možnosti za sivo ekonomijo bo tako vse manj.«
V Italiji stroškovnik in dohodkovnik
Za podjetja je italijanska vlada ponovno uvedla tako imenovani stroškovnik, nekdaj so govorili o seznamu dobaviteljev in odjemalcev, je o novih prijemih proti sivi ekonomiji povedal Giuliano Nadrah: »Podjetje bo moralo davčni upravi poročati o vseh transakcijah s svojimi dobavitelji in odjemalci. Pred leti so podjetja že morala oddajati sezname dobaviteljev in odjemalcev, potem je vlada to dolžnost zaradi zapletenosti poročanja odpravila, zdaj pa jo znova uvaja kot stroškovnik. Zato bodo morala 12. novembra vsa podjetja, ki so zavezanci za davek an dodano vrednost (DDV), davčni upravi oddati podatke o vsem poslovanju za vse svoje dobavitelje in odjemalce. Davčna uprava bo lahko tako podatke navzkrižno preverjala.«
Za zavezance posameznike pa je vlada uvedla tako imenovani dohodkovnik, je povedal Giuliano Nadrah: »Vsi zavezanci, pri katerih letni izdatki presegajo letne dohodke, lahko pričakujejo vprašalnik. Davčna uprava je pripravila 38.000 vprašalnikov: ker je imel informacijski pooblaščenec pomisleke, češ, da dražva tako preveč posega v osebne podatke, se je pošiljanje vprašalnikov nekoliko zavleklo. Davčna uprava za vsakega zavezanca že lahko pozna nekatere stroške, ker pri plačilih navajajo davčno številko, na primer za elektriko, telefona, avtomobil. Davčna uprava lahko točno ve, koliko je bila zavezančeva kupna moč v določenem obdobju, potem pa se nekateri izdatki predvidijo statistično, na primer za restavracije in podobno. Samo za tržaško območje je davčna uprava pripravila 15.000 vprašalnikov.«
Italijanska davčna uprava sicer zavezancu ponudi plačilo davka tudi v 72 obrokih, torej v šestih letih, a mu pribije še 40 odstotkov za obresti.
Za vsako stranko ocena o tveganju za utajo
Giuliana Nadraha, ki se v zasebnem podjetju ukvarja z delovnim in davčnim svetovanjem, italijanska ureditev uvršča med tako imenovane poklicne delavce. »Poklicni delavci moramo od vsake nove stranke zbrati osnovne podatke, davčno številko in vse drugo, se pomeniti s stranko, in če oceni, da je sprejemljiva, jo takoj vpiše v register strank. Takoj pripiše tudi oceno od najboljše 1 do najslabše 5, kolikšno je pri stranki tveganje za davčno utajo. »To ocenjevanje strank bo po novem preverjala finančna policija, ne več davčna uprava. Pri poklicnih delavcih bo preverjala, kako so sprejeli stranko, ali imajo vse dokumente ... Če bi vedel, da je moja stranka z gotovino plačala več kot 1000 evrov, bi moral to prijaviti,« je prijetni govorici tržaških rojakov pripovedoval zanimivi gost iz Trsta. No, tudi poklicni delavci imajo svoje »zvijače«: stranki na primer svetujejo, naj preide na enostavno knjigovodstvo, pri katerem od stranke ne zahtevajo tako natančnih podatkov o poslovanju kot pri dvostavnem knjigovodstvu.
