Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci se bodo prihodnji teden ponovno ukvarjali z vprašanjem preglednosti fiduciarnih računov pri notarjih in odvetnikih. A delnic na teh računih ne hranijo le ti, ampak tudi tuje banke in borzno-posredniške hiše, tako da je del lastništva skritega tudi v najboljših slovenskih družbah, kot so Gorenje, Petrol, Krka, Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav.
V Sloveniji načeloma velja pristop javne delniške knjige, kar praviloma pomeni, da se vrednostni papirji, ki so vpisani pri Klirinško depotni družbi, vodijo za račun in na ime stranke. »To je uzakonjeno, ker naj bi imeli javno delniško knjigo, ki naj bi bila odraz dejanskih lastnikov,« pojasnjuje Žiga Kosi iz Agencije z trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Možnost zlorab
A to ne pomeni, da lastništva prek fiduciarnih računov naših družbah ni. Izjema so fiduciarni računi, ki jih vodijo tuje banke in borzno-posredniške hiše (BPH) za kupce iz tujine, takšne račune pa so lahko doslej neomejeno in nenadzorovano vodili tudi odvetniki in notarji, kar se bo z novelo zakona o finančnih instrumentih najbrž spremenilo.
Kot pojasnjuje Kosi, lahko ATVP pri tujih regulatorjih vedno zaprosi za podatke o lastništvu na fiduciarnih računih tujih finančnih institucij, medtem ko nad odvetniki in notarji nimajo nobene take pristojnosti, zato to področje omogoča nepregledno obvladovanje podjetij in s tem zlorabo prevzemne zakonodaje.
Največ skrbniških računov v Gorenju
Med družbami iz prve kotacije ima največji delež – več kot četrtino – lastništva prek fiduciarnih računov Gorenje. V Petrolu in Pozavarovalnici Sava ta delež znaša približno petino, v Krki 16 odstotkov, v Zavarovalnici Triglav in Mercatorju pa dobro desetino.
Splitska banka, Privredna banka Zagreb, The Bank of New York Mellon, Raiffeisen bank, so le nekatere tuje banke, ki na fiduciarnih računih hranijo delnice javnosti neznanih lastnikov naših podjetij. Na ATVP lastništva, ki stoji za temi računi, ne razkrivajo, zagotavljajo pa, da to spremljajo, in da za zdaj zlorab prevzemne zakonodaje niso odkrili.
In kdo se skriva za temi računi? Eden najbolj izpostavljenih primerov je Petrol, kjer je prek fiduciarnega računa drugi največji lastnik družbe Češkoslovenska obchodni bank. Češko-slovaška finančna skupina J&T je že pred časom razkrila, da za tem stoji njihova ciprska družba J&T Investments Opportunities.
Ta skupina se je jeseni potegovala za 1,5 odstotka Petrola v lasti NLB, v ponovljenem razpisu za 3-odstotni delež pa menda ne. Ta delež bo po naših informacijah kupila država. Pomemben lastnik Petrola je prek fiduciarnega računa tudi Splitska banka, ki pa naj bi na računu po neuradnih informacijah hranila delnice za hrvaške investicijske sklade, ki sicer veliko vlagajo v slovenske družbe.
V Pozavarovalnici Sava se je prek fiduciarnih računov lastniško okrepila hrvaška družba Adris, lastnica Croatie osiguranja, ki je junija lani razkrila, da ima v družbi že 19-odstotni delež. Tudi za fiduciarnimi računi v Zavarovalnici Triglav stojijo hrvaški pokojninski skladi. Za te so zanimive tudi delnice Krke. Tudi sicer so na skrbniških računih pogosti lastniki prav hrvaški investicijski skladi.
Strah pred izgubo vlagateljev
Delnice na fiduciarnih računih lahko imajo le kupci iz tujine prek tujih finančnih institucij, ne pa tudi domači kupci. Zakaj torej lastništvo na teh računih ni javno? Kot je razumeti Žigo Kosija iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), zato ker bi to lahko dodatno zmanjšalo že tako skromno zanimanje tujih vlagateljev za naš kapitalski trg. Kot pravi Kosi, bi bilo za tuje banke zelo obremenjujoče in ekonomsko neupravičeno, če bi morale sporočati vsako spremembo lastništva na fiduciarnih računih, poleg tega pa javnost delniške knjige, kot jo imamo pri KDD, v tujini niso pravilo.
Med izjeme, ki lahko vodijo fiduciarne račune po obstoječem zakonu o trgu finančnih instrumentov, sodijo tudi odvetniki in notarji. Ob sprejetju te izjeme je bilo to mišljena kot dopolnilna dejavnost, nato pa se je začela uporabljati tudi kot samostojna, le s to razliko, da ATVP vpogleda v te račune nima. Poleg tega odvetniki tudi ne zagotavljajo jamstva za poplačilo te naložbe.
Vlada želi zato z novelo omenjenega zakona, ki ga bodo poslanci obravnavali v sredo, to omejiti. O tem so poslanci razpravljali že prejšnji teden, a niso sprejeli končne rešitve. Koalicija zdaj predlaga dopolnilo, ki bistveno ne spreminja prvotnega predloga.
Zavzema se namreč, da odvetnik ali notar ne bi smel voditi vrednostnih papirjev stranke na fiduciarnem računu, kadar je predmet pogodbe le vodenje vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu. Lahko pa to stori, če gre za nakup ali prodajo, ki je skupen večim imetnikom vrednostnih papirjev.
Stranka SDS predlaga, da bi notarji in odvetniki vodenje fiduciarnih računov lahko ponujali, če bi pridobili vsa dovoljenja in jamstva za opravljanje investicijskih storitev in bi jih ATVP lahko tudi nadzirala. Stranka ZL pa predlaga ohranitev veljavne ureditve, pri čemer bi morali odvetniki ali notarji pristojnim državnim organom na zahtevo posredovati podatke o lastništvu na fiduciarnih računih in imeti sklenjeno zavarovanje za morebitne terjatve oseb.
Odvetniki za, VZMD proti
Odvetniška zbornica do koalicijskih rešitev nima zadržkov, če bo to dopustno pri nakupu ali prodaji delnic večjega števila vlagateljev.
Bi pa takšna ureditev prizadela Delniško oporo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki imetnikom delnic na registrskih računih KDD ponuja hrambo delnic na skrbniškem računu pri odvetniku. Predsednik VZMD Kristjan Verbič pravi, da je zanje sprejemljivo dopolnilo stranke ZL, medtem ko amandma koalicije označuje kot poskus neprimernega in arbitrarnega urejanja materije, katerega cilj je onemogočiti VZMD in njegovo podporo malim delničarjem. VZMD podatkov o delnicah v Delniški opori ne razkriva, po neuradnih informacijah pa naj bi imela pod okriljem za dobrega pol milijona evrov delnic.
