Ljubljana – Potem ko je januarja letos tudi ustavno sodišče presodilo, da zahteva po javnosti določenih podatkov iz svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodb državnih družb ni neskladna z ustavo, so vrhovni sodniki za mnenje zdaj zaprosili še Sodišče Evropske unije.
Zanima jih, ali lahko glede na pravo EU nacionalna ureditev dopušča neomejen dostop do vseh podatkov iz avtorskih in svetovalnih pogodb, četudi so te opredeljene kot poslovna skrivnost, hkrati pa velja ta zaveza zgolj za družbe v državni lasti, za ostale pa ne. Sprašujejo tudi, ali je uredba, ki med drugim bankam dopušča, da ne razkrijejo poslovnih skrivnosti, če bi to oslabilo njihov konkurenčni položaj, v nasprotju z ureditvijo, ki banki nalaga razkritje vrste podatkov brez izjeme in brez možnosti tehtanja med interesi javnosti po dostopu podatkov in interesom banke po ohranitvi poslovne skrivnosti.
Skrbi jih tudi interes vlagateljev in varnost poslovanja
Kot so med drugim zapisali v predlogu Sodišču EU, bi lahko nacionalno pravilo o absolutnem dostopu do podatkov zmanjšalo zanimanje tujih vlagateljev in ponudnikov storitev iz tujine. Slednje bi lahko možnost objave posameznih elementov iz sklenjenih pogodb odvrnila od zagotavljanja storitev banki, saj da bi tvegali objavo podatkov v medijih.
Zanemarili pa niso niti varnosti bančnega poslovanja. Tako menijo, da bi lahko bila ta oslabljena, če bi javno dostopni postali tudi podatki o tem, kdo zagotavlja in vzdržuje informacijski sistem banke ali kateri računalniški sistemi se uporabljajo za spletne bančne storitve. Vrhovni sodniki so do odločitve Sodišča EU prekinili revizijski postopek.
Kot je znano, gre za spor med informacijsko pooblaščenko in NKBM o zahtevi po razkritju določenih elementov pogodb, ki jih je banka sklenila pred uveljavitvijo novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja aprila leta 2014. Skladno s to so posamezni elementi določenih pogodb družb v državni lasti absolutno javni, informacijska pooblaščenka pa je presodila, da to velja tudi za pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo novele.
Temu je pritrdilo tudi upravno sodišče, nakar je zadeva romala na vrhovno sodišče. To je, spomnimo, v okviru revizije postopka, ki jo je vložila NKBM, zakon poslalo v ustavno presojo, a ustavno sodišče pomislekom vrhovnih sodnikov ni sledilo. Odločilo je, da zakon ni v nasprotju z ustavo.
Prelesnikova presenečena
»Seveda težko komentiramo, zakaj se je vrhovno sodišče tako odločilo, ker je to izključno njihova pristojnost, vsekakor pa smo nad to odločitvijo izredno presenečeni,« je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Kot je dodala, je vrhovno sodišče že enkrat prekinilo postopek odločanja o reviziji in na ustavno sodišče poslalo zakon, katerega členi so bili po njihovem mnenju v neskladju z ustavo, a ustavno sodišče stališču vrhovnega ni sledilo.
»Na podlagi odločitve ustavnega sodišča, ki je odločilo v prid transparentnosti, bi pričakovali, da bo vrhovno sodišče vendarle sledilo odločbi ustavnega sodišča in sprejelo odločitev o reviziji ter ne več vztrajalo na stališču, ki zavrača absolutno javnost tistih podatkov, za katere se je tako odločil zakonodajalec, njemu pa je sledilo tudi ustavno sodišče,« je dejala Prelesnikova.
Ustavno sodišče je, spomnimo, presodilo, da koristi zakona o dostopu do informacij javnega značaja presegajo težo posega v pravico svobodne gospodarske pobude. Cilji zakona, kot so zmanjšanje korupcijskih tveganj ter večanje vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti državnih družb, pa pomenijo javno korist. Menilo je tudi, da lahko dostopnost do podatkov o poslih pripomore k nadzoru nad možnimi zlorabami.
Podatki NKBM javni še štiri leta
»Ne gre prezreti niti tega, da konkretni postopek o dostopu do informacij javnega značaja teče že tri leta, kar je za transparentnost slabo,« še pravi Prelesnikova.
Na odgovor vrhovnega sodišča, ali so zahtevani podatki od NKBM (med drugi o poslih, pogodbenih partnerjih, vrednosti, posameznih izplačil) iz 12 pogodb s svetovalnimi družbami, pogodbe z družbo, ki je za banko opravljala svetovalne ozirom odvetniške storitve, in dveh pogodb z družbami za intelektualne storitve, prosto dostopne informacije ali ne, bo tako očitno potrebno še počakati.
NKBM bije dejansko pravni boj za vse družbe v državni lasti, pa čeprav je sama medtem pristala v zasebni lasti. A zaveza se tudi zanjo s tem še ni prekinila. Javnosti mora NKBM v skladu z zakonom podatke iz pogodb, ki jih je banka podpisovala, ko je še bila v državni lasti, zagotavljati še nadaljnja štiri leta oziroma skupaj še pet let po tem, ko je izšla izpod državnega nadzora.