Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina Erste je delničarje obvestila, da v letošnjem letu pričakuje poslovanje z neto izgubo v višini od 1,4 do 1,6 milijarde evrov (konsolidirano). Poslovanja in aktivnosti Erste Banke v Sloveniji po njihovih zagotovilih to ne bo prizadelo.
Najvišja pričakovana izguba v zgodovini skupine, ki je za UniCreditom in Raiffeisen banko tretja največja kreditodajalka v regiji, izvira predvsem iz poslovanja na Madžarskem. Tam ima v lasti drugo največjo banko.
Analitiki so pričakovali, da bo skupina letos poslovala s 570 milijoni evrov dobička, delničarjem naj bi izplačali tudi nekaj manj kot 40 centov dividende za delnico. Potem pa je v začetku julija madžarski parlament potrdil zakon, ki banke zavezuje, da morajo potrošnikom vrniti nekatere stroške, ki so jih plačevali za hipotekarne kredite v tujih valutah.
Banke naj bi po oceni zakonodajalcev in madžarske vlade vse od leta 2004 za te kredite obračunavale »nepravične marže pri izračunavanju menjalnih tečajev ter enostransko spreminjale kreditne pogodbe, to je povečevale obrestne mere in provizije«, je dejal predsednik madžarske vlade Viktor Orban, s čimer naj bi madžarske posojilojemalce banke oškodovale za 500 milijard forintov (približno 1,6 milijarde evrov).
Banke bodo morale vrniti denar, ki so ga zaslužile s podražitvami stroškov med trajanjem kreditnih pogodb - za posojila v domači in tujih valutah -, razen če bodo dokazale upravičenost podražitve. Posojila v tujih valutah so bila tudi na Madžarskem v preteklih letih zelo zanimiva, po depreciaciji forinta pa so za številne potrošnike postala predraga. Po podatkih madžarske centralne banke so gospodinjstva konec maja letos imela za 1710 milijard forintov (5,5 milijarde evrov) kreditov z ročnostjo nad pet let v tuji valuti, predvsem v švicarskih frankih, v domači valuti pa le 1482 milijard forintov, kar je približno 4,8 milijarde evrov.
»Avstrijske banke so se v preteklosti na splošno preveč osredotočale na posojanje v tujih valutah. V regiji južne in jugovzhodne Evrope imajo iz tega naslova še vedno za več kot 74 milijard evrov terjatev,« je povedal guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny.
Po sprejetju zakona je madžarska centralna banka ocenila, da bo bančni sektor to stalo 1,9 do 2,8 milijarde evrov, poroča Reuters, kar pa naj ne bi zamajalo finančne stabilnosti na Madžarskem, na kar je opozorila tudi evropska komisija. Ta zakon pa je le prvi korak pri reševanju težav potrošnikov s hipotekarnimi posojili v tuji valuti. Po napovedih vlade bodo banke morale do konca leta vse preostale kredite konvertirati v lokalno valuto.
Retroaktivno bodo morale preračunati menjalne tečaje po menjalnem razmerju madžarske centralne banke in jih upoštevati za vsa posojila od 1. maja 2004, razliko v preveč obračunanih menjalnih tečajih pa vrniti potrošnikom. Vlada jim bo pri tem mogoče poravnala nekaj izgub.
Na slovenskem trgu brez sprememb
V skupini Erste so se prvi odzvali na napovedane ukrepe na Madžarskem. Pričakujejo, da jih bo sprejeti zakon stal do 300 milijonov evrov. Napovedi o poslovanju družbe v letošnjem letu so zdaj v rdečem, in sicer naj bi ustvarili od 1,4 do 1,6 milijarde evrov izgube. Deloma tudi zaradi njenih poslov v Romuniji, kjer bo zaradi zahtev tamkajšnje centralne banke morala izvesti dodatne slabitve posojil.
Na načrtovano izgubo na ravni skupine je treba pogledati tudi skozi bilančno vsoto banke, ki presega 200 milijard evrov, pravijo v Erste, kjer je trenutna stopnja najkakovostnejšega kapitala Tier 1 okoli deset odstotkov. »Ne zaznavamo neposredne potrebe po dodatnem povečanju kapitala, v zadnjih treh letih smo temeljni kapital povečali za 2,5 milijarde evrov,« so sporočili iz banke.
Ali zaradi izgube v bančni skupini potrošniki lahko pričakujejo posledice, na primer manjšo kreditno aktivnost Banke Sparkasse v Sloveniji, ki je članica skupine Erste, smo vprašali predsednika uprave Andreja Plosa. »Dogodki nimajo neposrednega vpliva na poslovanje Banke Sparkasse v Sloveniji. Planski dokumenti so potrjeni do leta 2017 in trenutno poslujemo bolje od zastavljenih ciljev. Aktivnost kreditiranja se v Sloveniji ne bo zmanjšala.«
V Erste sicer pravijo, da »ne nameravajo opustiti svoje strategije rasti na trgih srednje in vzhodne Evrope. Najverjetneje pa bo prišlo do nekaterih organizacijsko-kadrovskih sprememb na lokalni ravni in zaostritve pogojev kreditiranja v Romuniji in na Madžarskem«.
V skupini Raiffeisen bodo morali vrniti do 160 milijonov
O posledicah madžarskega zakona na bilance smo vprašali tudi v UniCredit Bank Austrio ter Raiffeisen Bank International (RBI), ki sta največji kreditodajalki v regiji južne in jugovzhodne Evrope. »Vpliv še izračunavamo,« je bil kratek odgovor iz Bank Austrie. Da ocena morebitnega vpliva še ni narejena, so zapisali tudi v UniCredit Bank v Ljubljani.
V RBI so povzeli izračune madžarskih oblasti, ki pričakujejo, da bodo v tej banki zaradi sprejetega zakona imeli med 120 in 160 milijonov evrov stroškov, ob tem pa dodajajo, da podatek še ni dokončen, saj sami še opravljajo analizo, in ta podatek še ne upošteva konverzije posojil iz drugih valut v forinte.
»Vnaprej teh izračunov nismo mogli napraviti, ker veliko spremenljivk, kot na primer obseg kreditnih pogodb in obdobje, na katero se nanaša zakon, ter procedura vračanja niso bile znane vse do zadnjega,« so nam še sporočili z Dunaja, in še »vse to ne bo imelo vpliva na našo banko v Sloveniji«.
Največjo madžarsko banko OTP bo zakon v najslabšem primeru stal 147 milijard forintov (474 milijonov evrov).
