Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina NLB je v prvem polletju ustvarila 34 milijonov evrov čistega dobička, dobiček matične banke pa je dosegel 35,8 milijona evrov. Uprava največje slovenske banke pozitivno poslovanje predvideva tudi konec leta.
V upravi banke so s poslovanjem zadovoljni. Medtem ko je Skupina NLB lani v polovici leta imela 91,2 milijona evrov čiste izgube, je dobiček letos posledica več dejavnikov. Banka je v prvi polovici leta oblikovala za 55 odstotkov manj oslabitev in rezervacij kot v istem obdobju lani, in sicer 66 milijonov evrov. Pri tem je stroške znižala za sedem odstotkov, za 26 odstotkov pa povečala skupne prihodke. Na povečanje prihodkov je med drugim ugodno vplivala tudi prodaja Mercatorja in državnih obveznic.Predsednik uprave NLB Janko Medja je priznal, da je k dobičku pripomogla tudi lanska dokapitalizacija: »Dokapitalizacija je banki omogočila nadaljevanje poslovanja in pomagala izboljšati likvidnost, zato je banka lahko hitreje vračala tuje vire in s tem zniževala stroške za obresti.« Država je lani dokapitalizirala banko z 1,14 milijarde evrov v denarju in 410 milijoni evrov v državnih obveznicah, iz katerih banka dobiva obresti ne glede na ukrepe uprave. Banka je dobila obveznice tudi od DUTB v zameno za slabe terjatve. NLB s prihodki iz obveznic DUTB kompenzira izgubo obresti iz prenesenih kreditov, pri čemer je v prvem polletju od obveznic zaslužila 1,8 milijona evrov več kot lani z obrestmi.
Medja je pojasnil, da za letos predvidevajo 16 milijonov evrov čistega dobička, pri svoji oceni pa so konservativni, saj v banki še potekajo pregledi aktive in stresni testi.
Na podlagi stresnih testov, ki se izvajajo v evropski monetarni uniji, bi banka namreč lahko bila prisiljena v večje oblikovanje oslabitev in rezervacij za slabe kredite od načrtovanega. Član uprave NLB, pristojen za upravljanja s tveganji, Andreas Burkhardt zaradi lanske dokapitalizacije in prenosov slabih terjatev letos ne pričakuje »dramatičnih posledic« pregledov aktive in stresnih testov. Po njegovih besedah bo banka do konca leta predvidoma oslabila podoben obseg kreditov kot v prvi polovici leta.
Banka ima v svojem portfelju še vedno zelo velik delež slabih kreditov, in to na ravni Skupine 25,8 odstotka vseh kreditov. Slabih kreditov je skupaj 2,8 milijarde, z oslabitvami pa jih je pokritih 71 odstotkov. »Zniževanje slabih posojil v portfelju bo konstantno, vendar bo potekalo več let,« je dejal Burkhardt in kot rešitve naštel dezinvestiranje, prestrukturiranje podjetij in prodajo nepremičnin.
Obseg kreditov podjetjem se bo še zniževal
Čeprav je NLB povečala tržne deleže pri kreditiranju, se obseg kreditov gospodarstvu zmanjšuje tudi po prenosu slabih terjatev na DUTB. »Zmanjševanje obsega kreditov se bo še nadaljevalo kljub povečevanju kreditiranja malega gospodarstva,« je napovedal Medja. Slovensko gospodarstvo je namreč še vedno prezadolženo in proces razdolževanja se bo nadaljeval, je dodal prvi človek NLB, a dodal, da med strankami opažajo več optimizma. NLB je v prvem polletju odobrila 700 milijonov evrov posojil, od tega je 55 odstotkov novih, drugo pa je podaljševanje kreditnih linij.
»NLB podpira velika podjetja, konec tega četrtletja oziroma na začetku prihodnjega bomo izvedli še nekaj velikih poslov, in tudi malo gospodarstvo,« je dejal član uprave NLB za komercialo Blaž Brodnjak. Po njegovih besedah je banka pomemben igralec pri prestrukturiranju podjetij: »Uspešno smo končali največji in najtežji projekt, imenovan Mercator. To posledično pomeni stabilizacijo projekta prestrukturiranja Pivovarne Laško. Zelo nas tudi veseli, da nam je uspelo stabilizirati poslovanje Trima.«
Medtem ko se obseg kreditov podjetjem še vedno zmanjšuje, se je obseg kreditov prebivalstvu v prvem četrtletju letos povečal, v drugem pa nekoliko zmanjšal. Letos pa se je povečal obseg depozitov prebivalstva v banki. Banka je aprila letos zaprla 22 poslovalnic, po Brodnjakovih besedah je bil odliv strank precej manjši od pričakovanega. Do konca septembra je banka nameravala ukiniti 73 nedonosnih bankomatov. A se je NLB z lokalno skupnostjo dogovorila za sofinanciranje šestih bankomatov, ki bodo ostali na svojem mestu, za še štiri bankomate pa se še dogovarjajo.
Tožba zaradi posojil Pavčku
Do konca julija je NLB v kazenskih ovadbah podala za več kot 50 milijonov evrov zahtevkov za povrnitev škode, v civilnih tožbah do konca julija pa osem milijonov evrov. Ta mesec je NLB vložila še eno tožbo, neuradno zaradi kreditiranja družb okoli Zdenka Pavčka, nekdanjega prvega moža Viatorja & Vektorja, tožbo pa naj bi vložili zoper upravo Marjana Kramarja. »V tem primeru gre za večmilijonsko oškodovanje. V preiskavi so prišli do zelo močnih zaključkov, da je odgovornost na strani članov uprave, zato je ta uprava vložila odškodninsko tožbo, kot nalagata zakon in etika,« je o tem povedal Janko Medja. Po njegovih besedah bo sistematični pregled spornih poslov večinoma končan še letos, uprava pa pričakuje, da bo iz tega morda izšla še kakšna odškodninska tožba. Medja včeraj ni hotel razkriti, kakšne stroške ima NLB z vlaganjem tožb.
Medja o meditaciji
Predsednik uprave NLB je še pojasnil, da banka ni sklenila sporne pogodbe z družbo Atma za izvajanje transcendentalne meditacije, ampak za pomoč pri obvladovanju stresa zaposlenih, ki bi bili, denimo, izpostavljeni ropu bančne poslovalnice. »Koriščenja pogodbe z Armo še ni bilo,« je dodal.
