Tiskane izdaje
Ljubljana − »Dohodninsko lestvico bomo poskušali spremeniti tako, da se bo razbremenila plača visokokvalificirane delovne sile,« so se s koalicijsko pogodbo 3. septembra zavezale tri stranke iz nove vlade Mira Cerarja. Zdaj pa je že vse drugače, ker državi zmanjkuje denarja za proračun: v dohodninski lestvici bo najbrž ostal četrti razred.
Visoka obdavčitev bo najbrž ostala
Za zdaj lahko le ugibamo, kako bodo koalicijske partnerice razbremenile ravno visokokvalificirano delovno silo, saj veljavni dohodninski zakon ne omogoča davčnih ugodnosti, pri kateri je merilo kvalifikacija. Zdaj je sploh negotovo, ali bo nova vlada v dohodninski zakon lahko vključila kakršno koli razbremenitev. »Žal ne bo možnosti za odpravo najvišjega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo,« je minister Dušan Mramor povedal o davčnih načrtih za leto 2015.
Po podatkih ministrstva za finance bodo proračunski prihodki letos dosegli 8,4 milijarde evrov, to pa je 200 milijonov evrov manj, kot je predvideno v proračunu za leto 2014, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek. Ta je namreč lani jeseni v proračun za leto 2014 vključila tudi novi davek na nepremičnine. Zato tako imenovani »konto 703 Davki na premoženje« državnemu proračunu obeta 235 milijonov evrov, kar 205 iz novega davka na nepremičnine. Za primerjavo: v proračunu za leto 2012 je vlada načrtovala le okoli 35,9 milijona evrov davkov na premoženje.
Najpomembnejše nepremičninske dajatve namreč pripadajo občinam. Potem ko je ustavno sodišče marca letos razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, je pri kontu 703 zazevala velika vrzel: povzroča jo torej davek, ki ga državljani še nikoli niso plačali. Po podatkih ministrstva za finance so sicer prihodki državnega proračuna nižji od pričakovanih tudi zaradi manjših prilivov evropskega denarja.
Izpad prihodkov zaradi davka, ki ga zavezanci niso nikoli plačali
Za zdaj bo vlada z rebalansom za 200 milijonov evrov zvišala proračunski primanjkljaj v letu 2014, za leto 2015 pa finančno ministrstvo napoveduje posege v veljavno obdavčitev. »Na prihodkovni strani načrtujemo ukrepe v skupnem obsegu sto milijonov evrov. Najverjetnejši naslednji ukrepi so dodatni ukrepi za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, ohranitev četrtega dohodninskega razreda s 50-odstotno mejno stopnjo dohodnine, nadomestitev izpada prihodkov zaradi ukinitve davka na bilančno vsoto bank s 1. januarjem 2015 in sprememba sheme državnih pomoči na področju plačevanja takse CO2, tako da se skupni obseg oprostitev zmanjša za eno četrtino,« je napovedal minister za finance Dušan Mramor s sodelavci.
Četrti dohodninski razred je 31. maja 2012 prek zakona za uravnoteženje javnih financ uvedla tedanja vlada Janeza Janše s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem: v zakonu je uporabila palico, a tudi korenček, saj je hkrati za dobrih tri tisoč evrov zvišala zgornjo mejo davčne osnove pri drugem dohodninskem razredu − ta se je takrat s tem enkratnim popravkom zvišala s 15.681,03 evra na 18.960,28 evra.
Tako je tedanja vlada ob uvedbi začasne 50-odstotne stopnje zavezancem z dna tretjega davčnega razreda omogočila nižjo, 27-odstotno dohodnino. Četrti davčni razred je predpisala kot začasni krizni ukrep za leti 2013 in 2014: to pa pomeni, da bi zavezanci od 1. januarja 2015 akontacijo dohodnine znova plačevali po »stari« trirazredni lestvici.
Prva odmera po štirirazredni lestvici za leto 2013
Spodnja neto davčna osnova četrtega razreda znaša okoli 3,87 povprečne letne bruto plače zaposlenih v državi, kar po podatkih za leto 2013 hkrati pomeni okoli šest povprečnih letnih neto plač. Zdaj pa ministrstvo za finance torej predvideva, da se bo obdavčitev s 50 odstotki nadaljevala tudi prihodnje leto. V najvišjem razredu so zavezanci z letnimi neto dohodki od 70.907,20 evra: po predpisani metodi so obdavčeni s 25.535,16 evra in 50 odstotki dohodka, ki preseže spodnjo mejo razreda. Dohodninski razredi so letos enaki, kot so bili lani, ker je vlada Alenke Bratušek odpravila avtomatično usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov.
Finančna uprava je lestvico s širšim tretjim razredom in novim četrtim prvič uporabila pri odmeri za leto 2013, te pa še ni zaključila, zato tudi ni mogoče dobiti podatkov, koliko zavezancev se je uvrstilo v najvišji razred in koliko dohodnine so plačali.
Tako si za zdaj lahko pomagamo le s statistiko iz odmere za leto 2012, ki jo je finančna uprava izvedla lani. Dohodke, ki so dosegli in presegli tri povprečne letne plače zaposlenih v državi, je imelo 19.316 ali 1,9 odstotka zavezancev, ki so skupaj plačali 22,2 odstotka dohodnine. Dohodke na ravni štirih in več letnih plač je doseglo le 8760 zavezancev, ki so zbrali okoli 14 odstotkov dohodnine. V takrat najvišjem, tretjem davčnem razredu je bilo predlanskim 14,8 odstotka vseh zavezancev, ki so plačali okoli 61 odstotkov dohodnine. V teh skupinah se torej »skrivajo« zavezanci, za katere z ministrstva za finance prihajajo slabe novice.
