Slovenija do 6,2 milijona evrov iz nasledstva

Ljubljana – Slovenija je pred kratkim iz nasledstva od banke Credit Lyonnais prejela 4,5 milijona evrov nekdanje Narodne banke Jugoslavije (NBJ), te dni pa slovenska država pričakuje tudi poplačilo 2,4 milijona ameriških dolarjev (dobrih 1,7 milijona evrov) terjatve do družbe Jugoimport SDPR, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Sloveniji skladno s prilogo C sporazuma o vprašanjih nasledstva pripada 16 odstotkov finančnih sredstev nekdanje skupne države. V pretežnem delu so Sloveniji že razdeljene devizne rezerve SFRJ ali NBJ na računih bank v tujini, rezerve v zlatu, terjatve NBJ do bank v drugih državah, ki izhajajo iz nedokončanih medbančnih klirinških dogovorov, in finančna sredstva služb zvezne vlade SFRJ. V postopku razdelitve pa so še finančna sredstva, ki jih je imela nekdanja NBJ pri bankah v tujini z mešanim kapitalom in podružnicah jugoslovanskih bank v tujini.

Iz tega naslova je med države naslednice nerazdeljenih še 570 milijonov ameriških dolarjev od skupaj 645 milijonov dolarjev, kolikor znaša podatek po sporazumu. Republiki Sloveniji od tega pripada 16 odstotkov, torej mora Slovenija dobiti še 91,2 milijona dolarjev oziroma 65,8 milijona evrov, pravijo na finančnem ministrstvu. A pri tem opozarjajo: »Ker je nad večino bank oziroma podružnic uveden postopek likvidacije, so postopki unovčevanja izjemno dolgotrajni in je dejansko višino unovčljivosti teh terjatev težko predvideti. V zvezi z navedenimi terjatvami poteka več sodnih sporov in drugih postopkov, v katerih je bila Slovenija doslej uspešna.«

Razdeljena zadnja sredstva iz komercialne banke

Trinajst let je preteklo od podpisa sporazuma o vprašanjih nasledstva, da pariška komercialna banka Credit Lyonnais izplača sredstva. Banka je denar zadrževala na podlagi sodnih določb iz devetdesetih let, ko še ni bilo znano, katere so države upravičenke do sredstev NBJ na računih banke. Leta 2011 je likvidacijski upravitelj Banque Franco-Yougoslave banki Credit Lyonnais potrdil, da ni podlage za zaseg sredstev NBJ, a francoska banka denarja kljub vsemu ni hotela razdeliti s pojasnilom, da noče »tvegati kasnejšega zahtevka katere od morebitnih drugih držav naslednic nekdanje SFRJ«. Nato je lani Narodna banka Srbije v Parizu sprožila sodni postopek za odpravo zamrznitve sredstev, čemur je letos aprila pariško trgovsko sodišče tudi ugodilo. Sklad Republike Slovenije za nasledstvo je tako dobil izplačanih 3,9 milijona evrov in obresti, s tem pa so bila razdeljena sredstva nekdanje skupne države v še zadnji komercialni banki, pravijo na ministrstvu za finance.

Na tem še razkrivajo, da Slovenija te dni pričakuje poplačilo 2,4 milijona ameriških dolarjev oziroma dobrih 1,7 milijona evrov terjatve do srbske družbe Jugoimport SDPR. Newyorško drugostopenjsko sodišče je februarja letos potrdilo sodbo okrožnega sodišča v New Yorku, ki je Jugoimport SDPR prepoznalo kot zvezno ustanovo in naložilo razdelitev denarja na računu, ki je bilo pri Bank of New York zamrznjen od leta 1992, med države naslednice.

Slovenija toži Jugoimport SDPR za 7,2 milijona dolarjev

Slovenija ima do drugih držav še vedno terjatve po zakonu o odkupu terjatev do Angole, Iraka, Kube in SDPR iz leta 1993, ki je omogočil, da je država od podjetij, ki so delala v teh državah, z diskontom odkupila terjatve, podjetjem pa izročila obveznice. Slovenska podjetja so posle v Iraku dobila prek Zvezne direkcije za promet in rezerve (SDPR), katere naslednica je beograjska Jugoimport SDPR. »Slovenija po sodni poti vodi izterjavo 7,2 milijona evrov ameriških dolarjev (oziroma 5,2 milijona evrov, op. a.) iz naslova pogodbe, sklenjene z Jugoimportom SDPR za poplačilo terjatev Republike Slovenije do Iraka iz naslova poslov, sklenjenih v nekdanji SFRJ prek Jugoimporta SDPR,« pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Kaj pa se dogaja s terjatvami do Kube in Angole? Pogovori med državami naslednicami ter obema državama še niso končani, tako da končna rešitev še ni znana, nam je pojasnil poznavalec, ki ni hotel biti imenovan.

Omenimo še eno terjatev Slovenije do tujih držav, ki pa ne izhaja iz časa nekdanje skupne republike, temveč iz posojil prezadolženi Grčiji. Slovenija ima do te sredozemske države za 263,8 milijona evrov terjatve.