Slovenija edina država EU brez zakonskih podlag za fiskalni svet

Ljubljana – Slovenija je poleg Bolgarije, Češke, Grčije in Poljske edina članica EU brez fiskalnega sveta in edina država, ki še ni sprejela niti zakonodaje na tem področju, smo izvedeli na posvetu o izzivih fiskalne politike v organizaciji Umarja in predstavništva evropske komisije.

Državni zbor bo o zakonu o fiskalnem pravilu, ki določa tudi sestavo in delo fiskalnega sveta, odločal konec tedna. »Po dveh letih dela na fiskalnem pravilu je skrajni čas, da zakon sprejmemo in ustanovimo fiskalni svet, ki bo nadziral, ali je fiskalni okvir v skladu s tem zakonom. Za Slovenijo to pomeni, da se v prihodnje zavezuje k zelo zdravim javnim financam in da se ne bomo več dodatno zadolževali,« je med posvetom povedal minister za finance Dušan Mramor. Na vprašanje Dela, ali ima vlada potrebno dvetretjinsko politično podporo za sprejetje zakona, je pojasnil: »Zelo delamo na tem, še zadnji trenutek, danes, jutri, in upam na najboljše. Sestajamo se z vsemi poslanskimi skupinami in z njimi razčiščujemo, ker so te stvari tudi vsebinsko težke.«

Fiskalni svet bi lahko začel jeseni

Mramor je še razložil, da bi ob sprejetju zakona tričlanski fiskalni svet lahko začel delati jeseni, predsednik bo zaposlen za polni delovni čas, dva člana pa za manj kot polovični delovni čas. Svet bo imel štiri zaposlene v sekretariatu, administrativno-tehnične zadeve bodo zanj opravljale službe računskega sodišča, lahko bo naročal analize pri zunanjih institucijah, kot sta Umar ali Banka Slovenije.

Kar zadeva pooblastila fiskalnega sveta »je taka institucija smiselna le, če lahko poseže v pooblastila državnih organov«, je pribil nekdanji minister za finance in guverner BS Mitja Gaspari. Recimo, fiskalni svet bi moral imeti pravico, da po pregledu fiskalnih okvirov vlade in ministrstva za finance od državnega zbora zahteva, da ponovno odloča o tistih odločitvah vlade ali samega DZ, ki so v nasprotju s srednjeročnimi fiskalnimi zavezami države.

Demografski pritiski

Največja javnofinančna izziva Slovenije ta čas izhajata iz demografije in javnega dolga, pa meni direktor Umarja Boštjan Vasle – če se ne lotimo sprememb v sistemih socialnega zavarovanja in ne zmanjšamo javnega dolga, v prihodnje ne bomo mogli uskladiti naših javnih financ. Zaskrbljujoče projekcije staranja prebivalstva pomenijo velik izziv za slovensko fiskalno politiko in javne finance: do leta 2020 se bo število delovno aktivnih zmanjševalo za 10 tisoč na leto, skupaj za 55 tisoč. Po drugi strani pa se bo v prihodnjih petih letih število upokojencev povečalo za 65 tisoč, kar bo tudi dodatno breme za državni proračun, ki že zdaj izdvaja za transfer v pokojninsko blagajno približno 1,6 milijarde evrov na leto. Da bi lahko imeli trdne javne finance, bi moral imeti fiskalni svet širši pogled naprej, v takšna makroekonomska neravnotežja, meni Vasle.

Strukturni primanjkljaj v 2016 bo večji

Istvan Pal Szekely, eden od direktorjev v evropski komisiji, je Slovenijo pohvalil, da je izvedla pomembne ukrepe za spopad z javnofinančnimi izzivi: primanjkljaj naj bi se tako letos znižal pod tri odstotke BDP, vendar pa naj bi se strukturni primanjkljaj v 2016 izrazito povečal. To bo poseben izziv za ekonomsko politiko, prav tako pa tudi staranje prebivalstva, ki povzroča pritisk na javne izdatke za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno nego. »Ti izzivi, katerih posledice se sicer pokažejo na dolgi rok, zahtevajo odločne in učinkovite ukrepe politike v bližnji prihodnosti,« je izpostavil Szekely.

Minister Mramor je napovedal, da se bo vlada na neugodna gibanja, ki izhajajo iz staranja prebivalstva, – »v EU se najhitreje staramo« – odzvala na več načinov. Med drugim tudi z reformo visokega šolstva, ki bo omogočila hitrejše zaposlovanje in na drugi strani s podaljševanjem delovne dobe, napovedal pa je tudi reformo zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Z vidika konsolidacije javnih financ je po Mramorjevih besedah pomembno odpravljanje strukturnega primanjkljaja, ki zdaj znaša 2,5 odstotka BDP, z logiko indeksacije. »Če bo gospodarska rast, morajo javnofinančni izdatki rasti počasneje od javnofinančnih prihodkov, ki bodo posledica gospodarske rasti,« je dejal.

Mramor o Grčiji

Še pred novico, da je Grčija zaprosila za pomoč iz sklada ESM, je Mramor na vprašanje o vtisih s srečanja evrskih finančnih ministrov v Bruslju povedal, da je bil odziv novega grškega ministra za finance Cakalotisa precej drugačen od predhodnika: »Bil je zelo poglobljen, skromen, a ko pogledamo dejstva, nismo dobili niti zahteve po novem programu iz ESM niti novih izhodišč, na podlagi katerih bi ministri za finance lahko vsaj sklepali, kaj Grčija namerava narediti. Stališča so bila podana samo ustno, in to ta, ki so bila na referendumu zavrnjena. Vsaj na podlagi včerajšnjega vrha evroobmočja in sestanka evroskupine je zelo težko sklepati, kaj se bo zgodilo. Rok je zdaj nedelja, v soboto se dobimo ministri za finance in do takrat bo bolj jasno, kaj bo prošnja Grčije in kako ukrepati naprej.«

Za tradicionalni Umarjev makroekonomski posvet je bilo veliko zanimanja v javnosti, med 150 prijavljenimi udeleženci so bili tudi predstavniki kar 15 tujih veleposlaništev – za kratek čas pa so ga zmotili tudi protestniki z napisi proti politiki varčevanja.