Tiskane izdaje
Ljubljana − Še letos lahko pričakujemo, da bo Slovenija v Bruselj odposlala prve zahtevke za povračilo evropskih sredstev za kohezijske projekte, saj je konec prejšnega tedna vlada končno »akreditirala sistem izvajanja evropske kohezijske politike 2014−2020«, včeraj pa je o tem obvestila tudi evropsko komisijo.
Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je namreč že včeraj obvestila EK, da je vlada »akreditirala sistem izvajanja evropske kohezijske politike«, so nam potrdili iz vladne službe SVRK, ki jo vodi ministrica Alenka Smerkolj. Kako bodo v Bruslju pregledovali naš akreditacijski sistem in morda imeli nanj imeli pripombe, na SVRK ne morejo ugibati, saj, tako SVRK, »je ta odločitev v pristojnosti komisije. Vsekakor si želimo, da v Bruslju ne bi imeli zadržkov.«
Kakorkoli, dolga pot nastajanja akreditacijskega sistema, ki bo tudi Sloveniji omogočil, da bo lahko v polno koristila evropska sredstva iz finančne malhe, ki ji pripada za obdobje 2014−2020, se je zdaj bolj ali manj s slovenske strani uspešno končala. Dokler država članica EU, torej tudi Slovenija, nima urejenega in akreditiranega sistema za izvajanje kohezijske politike, zahtevkov za povračilo sredstev EU v bruseljski proračun ne more pošiljati. Kakor je znano, pa Slovenijo v Bruslju, poenostavljeno rečeno, čaka 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev.
Vlada je obsežno gradivo, ki predstavlja akreditacijo sistema izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta obravnavala prejšnji petek na dopisni seji. SVRK po dopisni seji vlade: »Na podlagi poročila in mnenja neodvisnega revizijskega organa je ugotovila, da so izpolnjena merila za imenovanje organov v Sloveniji, odgovornih za notranji nadzor, obvladovanje tveganj, dejavnosti upravljanja in nadzora dejavnosti ter spremljanja s strani Evropske komisije. V naslednjem koraku bo SVRK, ki je v Sloveniji organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, o tem obvestila evropsko komisijo. S tem so formalno zaključeni postopki v Sloveniji in pripravljeno vse potrebno za začetek »črpanja« sredstev iz bruseljske blagajne, ki bo sledilo do konca letošnjega leta.«
Nastajanje sistema akreditacije je bil dolgotrajen in kompleksen projekt, potem ko evropski predpisi in uredbe zahtevajo od vsake članice, da sama pripravi opis sistema upravljanja in nadzora. Ali kot naštevajo pri SVRK: »V tem dokumentu mora članica opredeliti naloge posameznih institucij, vključenih v upravljanje in nadzor; porazdelitev funkcij znotraj posamezne institucije; opredeliti delitev nalog med in znotraj posameznih institucij; skleniti ustrezne sporazume; opredeliti postopke za zagotavljanje pravilnosti izdatkov na ravni operativnega programa; opredeliti sistem spremljanja in finančnega poročanja; opredeliti postopke nadzora nad delovanjem sistema ter postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi; opredeliti in zagotoviti delovanje sistema poročanja o nepravilnostih; vzpostaviti informacijski sistem itd.«.
Tudi v tekočem obodbju (2014−2020) je jasno, kdo je kdo v kohezijski politiki: organ upravljanja je SVRK, organ potrjevanja je MF, revizijski organ je UNP, posredniških organov pa je več (različna ministrstva − MOP, MZI, MK, MDDSZ, MIZŠ, MGRT, MP, MZ, MJU) in Združenje mestnih občin Slovenije, med izvajalske organi pa sodijo Zavod za zaposlovanje, Javni zavod za razvoj kadrov, Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad in SPIRIT.
Prejšnji petek je torej UNP torej končal z večmesečnim pregledom več kakor tisoč strani obsežnega gradiva in dokumentacije in, tako SVRK: » 9. decembra 2016 izdal dokončal pregled in mnenje, da sistem izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji deluje, s čimer se je na dopisni seji (prav tako 9. decembra) formalno seznanila tudi vlada.«
Še letos v Bruselj s prvimi zahtevki
Če so še v petek na SVRK napovedovali, da bodo v naslednjem koraku o zaključku teh akreditacijskih postopkov obvestili evropsko komisijo, so ta korak včeraj tudi naredili. Zdaj se od EK pričakuje, da bo izdala obvestilo o seznanitvi z dejstvom, da so postopki imenovanja v Sloveniji končani in bo lahko Slovenija končno tudi v Bruselj poslala svoje prve zahtevke še do konca leta. Ali kakor so odgovorili na SVRK: »Ocenjujemo, da jih bomo v Bruselj posredovali za najmanj 30 milijonov evrov. Prav tako še ta mesec pričakujemo tudi prve prilive v naš proračun iz bruseljske blagajne.«
