Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija se pomika v zdravi del Unije, gospodarska slika je čedalje boljša, a čaka jo še kar nekaj nalog, je ob predstavitvi ekonomskega poročila o Sloveniji povedal Istvan P. Szekely, ki je v evropski komisiji kot direktor pristojen tudi za našo državo.
Slovenija zdaj izkazuje nekaj spodbudnih trendov, v poročilu ugotavlja komisija: BDP raste hitreje od povprečja evroobmočja, proračunski primanjkljaj se je znižal, imamo visoko rast izvoza in presežek v plačilni bilanci ob hkratni rasti zaposlovanja in domače potrošnje, delež slabih posojil v bankah pada, prebivalstvo in podjetja so med najmanj zadolženimi v Uniji.
Število brezposelnih se je v Uniji v zadnjih treh letih znižalo s 26 na pod 20 milijonov, a Slovenija zadnja leta zaradi gospodarske rasti deluje še bolje, stopnja brezposelnosti, tudi kar zadeva mlade, je pri nas pod pod povprečjem Unije, je izpostavil Michel Servoz, generalni direktor v direktoratu komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.
Šibke točke
A po drugi strani je v Sloveniji stopnja zaposlenosti nižja kot drugje v Uniji, problematična ostajata zlasti nizka zaposlenost starejših in število dolgotrajno brezposelnih. Komisija ponovno izpostavlja izzive demografije in staranja prebivalstva, ki bodo v Sloveniji najbolj povečali javnofinančne izdatke do leta 2060, nujen bo torej razmislek o novo pokojninski reformi, na neki točki bo treba ukrepati, je poudaril Szekely.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Kot šibke točke Slovenije ostajajo še visok javni dolg in dolgoročna vzdržnost javnih financ, prenizka potencialna rast, premalo stimulativno poslovno okolje, izterjava pogodbenih obveznosti, dostop do bančnih posojil za srednja in manjša podjetja – predvsem pa povečan in poslabšan strukturni primanjkljaj (ta označuje primanjkljaj, kot bi bil brez učinkov zdajšnje konjunkture), ki ga evropska komisija v poročilu še posebej izpostavlja.
Nesoglasje glede strukturnega primanjkljaja
Prav glede izračuna strukturnega primanjkljaja in potrebnega strukturnega napora za njegovo zmanjšanje zdaj obstaja nesoglasje med Slovenijo in evropsko komisijo, je ob predstavitvi poročila v novi ljubljanski Hiši EU opozorila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Ocene komisije, narejene po evropski metodologiji, namreč kažejo, da naj bi se slovensko gospodarstvo v letih 2017 in 2018 močno pregrevalo (spomnimo, komisija nam je za omenjeni leti tudi napovedala kar visoko, triodstotno rast). Vprašati se moramo ali je res tako, pravi ministrica in dodaja: »Če pristanemo na tezo, da je proizvodna vrzel v Sloveniji tako visoko pozitivna, kot kaže metodologija komisije, to od nas zahteva ukrepe ekonomske politike, ki naj bi omilili pregrevanje gospodarstva. A to po našem mnenju niso tisti pravi ukrepi, ki bi jih morali zdaj spodbujati z državno ekonomsko politiko.«
Vraničarjeva je prepričana, da se slovensko gospodarstvo ne pregreva in opozarja, da bi ocene evropske komisije od nas v 2018 zahtevale strukturni napor (proračunsko varčevanje, op. p.), večji od odstotka BDP (prek 400 milijonov evrov), kar bi po njenem ponovno in dodatno ogrozilo potencial za rast v Sloveniji.
Slovenija, ki sicer »ostaja zavezana javnofinančni konsolidaciji,« si bo zato zdaj v sodelovanju s komisijo prizadevala za dve rešitvi: s prvo bi uvedli trajni test verjetnosti za take napovedi komisije, z drugo pa bi v sodelovanju z drugimi državami prilagodili metodologijo za izračun proizvodne vrzeli, da bi ta dala bolj ekonomsko bolj smiselne rezultate.
Da razprava med nekaterimi članicami Unije že poteka, je na predstavitvi povedal tudi Szekely, ki sicer Slovenijo in še osem drugih držav pokriva kot direktor v generalnem direktoratu komisije za gospodarske in denarne zadeve.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi nared do počitnic
Na ugotovitve komisije, da mora Slovenija z reformami bolje nasloviti izzive staranja prebivalstva, se je na predstavitvi odzvala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in napovedala, da bodo na ministrstvu kmalu pripravili predlog zakona s področja dolgotrajne oskrbe in še dva predloga pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe v slovenskih regijah. »To bo na voljo za javno obravnavo najkasneje do poletnih počitnic – po dvanajstih letih [čakanja]. To obljubo bom držala, kot vedno,« je oznanila.
Predstavljeno poročilo EK bo sicer zdaj podlaga za dva dokumenta iz t. i. evropskega semestra (nacionalni reformni program in program stabilnosti), ki ju bo morala Cerarjeva vlada sprejeti že prihodnji mesec in ju poslati v obravnavo evropski komisiji.
