Tiskane izdaje
Ljubljana - Na zadnjem mestu glede uspešnosti črpanja je, kakor kaže razpredelnica, Hrvaška, a pri njej je treba upoštevati, da črpanje končuje kasneje, ne letos, zato njeno zadnje mesto pravzaprav ni zadnje. Zanimivo pa je, da se je na dnu uspešnosti znašla Slovaška, ki je bila poleg baltskih držav slovenski politiki pogosto vzorna država. O problemih uspešnosti črpanja so evropski kohezijski ministri nazadnje govorili ta teden na srečanju kohezijskih ministrov v Rigi. Tam so tudi ugotavljali, da v nekaterih državah ostaja neporabljenih več sto milijonov evrov, v najbolj drastičnih primerih tudi milijardo in več.
Slovenija je na 12. mestu
Slovenija je na 12. mestu, kar ni slabo, pa tudi ne najboljše. Verjetno pa dobro glede na naše občasne zastoje, a tudi pozitivna posledica dejstva, da je v skupini osmih držav, ki jim posebna delovna skupina za boljšo implementacijo (Task Force for Better Implementation) pomaga čim bolje izkoristiti dodeljena sredstva. Nobena iz te osmerice ni prehitela Slovenije. Članice imajo največ težav pri črpanju sredstev za infrastrukturne projekte, hud zaviralec pa je politična nestabilnost.
Črpanje povsod upočasnuje politična nestabilnost
Andrej Engleman, državni sekretar v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), je pojasnil, da se pogoste menjave vlad ali ministrov, povezanih s kohezijsko politiko, slabo kažejo pri uspešnosti črpanja in so med glavnimi krivci za upočasnjene postopke črpanja. Engelman pravi, da ta dejavnik »zelo dobro deluje«; seveda v negativno smer. Včasih se zgodi, da kakšnemu ministru v svojem kratkem ministrskem stažu ne uspe podpisati nobene pogodbe za črpanje evropskih sredstev. Slovenija je s svojo 88,6-odstotno uspešnostjo na 12. mestu med 28 članicami, kar je, glede na naše težave, dobro. Samo spomnimo na več sto milijonov zaustavljenih izplačil v lanskem letu, ki so se na koncu »rešila«. Konec leta odgovorni še vedno napovedujejo, da bomo 100-odstotno porabili 4,2 milijarde evrov iz stare perspektive. Zanimivo pa je, da v tej skupini »s težavami« ni Grčije, ki je postala nekakšen sinonim za probleme Evrope, saj je s svojimi skoraj 91 odstotki uspešnosti črpanja na zavidljivem sedmem mestu. Po drugi strani so pod EU-povprečjem črpanja, ki je visoko 82,2 odstotka, tudi razvite države, kot so Velika Britanija, Španija, Italija.
Neizplačanih je še 62 milijard evrov
Poznavalci menijo, da bo ostalo neizkoriščeno na stotine milijonov, pri nekaterih državah tudi milijarda ali več, saj črpanje poteka samo še do konca letošnjega leta. V evropski komisiji upajo na 95-odstotno uspešnost. Maja Pavlović iz Predstavništva evropske komisije v Sloveniji je odgovorila: »Za vse tri sklade kohezijske politike EU (ESRR (regionalni), ESS (socialni) in KS (kohezijski) ostaja neplačanih 62 milijard evrov (285 milijard evrov od skupaj dodeljenih 347 milijard evrov je že bilo izplačanih). Toda od tega je le 45 milijard na voljo za vmesna izplačila, saj je pet odstotkov plačil (preostalih 17 milijard) lahko izplačanih le ob zaključku zaradi 95-odstotne omejitve izplačil pri programih. Pričakuje se, da bodo programi dosegli 95-odstotno stopnjo črpanja do konca leta 2015 ali najpozneje leta 2016. Ni nevarnosti, da bi bila odobritev sredstev do konca leta 2015 preklicana oziroma razveljavljena. Koliko sredstev pa bo morebiti ostalo neporabljenih ali, kot pravite, 'izgubljenih', pa bo znano šele leta 2017.«
Članice zahtevajo poenostavitev sistema
Letošnje leto je torej dvakrat kohezijsko: končuje se stara perspektiva 2007-2013, odpira se nova 2014-2020. Nekatere države, ki so zelo uspešne pri črpanju stare, na primer Portugalska, so že začele »črpati« tudi sredstva iz nove, medtem ko nekaterim še ni uspelo »podpisati« svojih operativnih programov, je povedal Engelman. Hkrati pa še vedno potekajo razprave, tudi omenjena v Rigi, o tem, da je več kot nujna poenostavitev sistema črpanja. Članice ugotavljajo, da je sistem postal tako zapleten, da za nekatere postaja že skoraj nezanimiv. Seveda je jasno, da je evropska kohezijska politika velika investitorica in generator razvoja v Evropi. Evropska regionalna komisarka Corina Crețu je celo napovedala, da bo ustanovila posebno skupino na visoki ravni, ki bo dodatno skrbela za potrebno poenostavitev sistema.
