Slovenija zaradi Grčije menda ne bo dodatno izpostavljena

Ljubljana – »Če je res, da bo Grčiji dodatna posojila zagotovil sklad ESM, potem Slovenija ne more biti kaj posebej dodatno izpostavljena pri pomoči, saj je znano, kakšen je naš kapitalski delež v njem,« pravi nekdanji finančni minister in guverner Mitja Gaspari.

Če pa bi bilo v prihodnje treba za reševanje Grčije izdati še kakšna dodatna finančna jamstva, Gaspari predlaga, »naj del slovenskih terjatev prevzamejo Finci in Nizozemci«, in to utemeljuje z argumentom, da so ti tudi ob pogovorih ta konec tedna »najbolj tarnali in bili proti, so pa ekonomsko močnejši od Slovenije«.

Kar zadeva doseženi načelni dogovor, ki ga še brusijo evrski finančni ministri, pa naš sogovornik pravi, da to zagotovo »ni dolgoročna rešitev. Šele če bi poznali predpostavke, na katerih so narejeni izračuni, koliko denarja je potrebnega in kaj se zahteva od Grkov, bi lahko rekli, ali je to zdrav dogovor ali gnil kompromis. Teh predpostavk ne poznam, se pa zdi, da se stvari za ene in druge poslabšujejo iz kroga v krog.«

Grčija se odreka še delu suverenosti

Tudi Kruno Abramovič iz NLB Skladov meni, da v slovenski izpostavljenosti do Grčije »ni pričakovati bistvenih razlik in nekega kvantnega preskoka v smeri njenega bistvenega zvišanja ali znižanja«, in hkrati opozarja, da Grčija sprejema čedalje slabše pogoje v zameno za zunanjo finančno pomoč: »Izguba zaupanja v Grčijo kot dolžnico vodi v to, da se je zdaj v zameno za to, da ostaja priklopljena na evropsko pomoč, morala odreči še dodatnemu delu suverenosti, s tem, ko mora del premoženja prenesti v sklad zunaj neposrednega nadzora vlade. Sklenjeni dogovor je povzetek vseh dozdajšnjih, dodana pa je zahteva, da Grki prestavijo za 50 milijard evrov državnega premoženja po knjigovodski vrednosti v institucijo, ki je na prvi pogled videti nekakšen hibrid med našima SDH in slabo banko – le da je nekoliko bolj neodvisna od države.«

Abramovič poudarja, da imamo za zdaj le osnutek dogovora, in kot je razumeti, naj bi Grki v zameno dobili neka dodatna pogajanja za pomoč, ni pa, vsaj za zdaj, predviden noben nominalni rez v obstoječi grški dolg, ki znaša 180 odstotkov BDP. »Ocena je, da se v Grčiji že pol leta ni nič zgodilo, kar verjetno pomeni, da je kot država zdaj v bistveno slabšem stanju kot pred šestimi ali devetimi meseci. Za zdaj ima v rokah le obljubo o pogajanjih in novi pomoči, nima pa še trdno v rokah neke nove pomoči. Očitno je torej, da se Grčiji ni izplačala taktika, kakršno je vodila zadnje čase.«