Gaspari: Nerazložljivo s stališča normalne teorije
Na kako zdravih temeljih je zdajšnja slovenska gospodarska rast? »To, kar se dogaja v Sloveniji v zadnjih dveh, treh letih, je zanimiv pojav s stališča ocene vzdržne gospodarske rasti in virov, ki jo povzročajo. To je podoben pojav, kot je bil v ZDA pred leti, ko je tedanji predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan govoril, da je to pri njih 'zagonetka', nerazložljiv pojav s stališča normalne ekonomske teorije,« fenomen slovenske tigrovske rasti razlaga nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. »Gre za dinamično in stabilno rast izvoznega povpraševanja in stabilno povečevanje blagovnega in tekočega plačilnobilančnega presežka. Za povrh se to dogaja v razmerah, ko je domača inflacija zelo, celo rekordno umirjena, rast plač v industriji in pretežnem delu javnega sektorja pa je pod rastjo produktivnosti. Ob tem pa tudi rast kreditne aktivnosti bank zaostaja za vsemi primerljivimi kazalniki v Evropi in še vedno stagnira. Iz vsega tega je težko razbrati, zakaj bi lahko bil izvoz tako vztrajno močan in zakaj ob taki dinamični rasti ni nikakršnega pritiska na inflacijo.«
»Ni vse normalno«
Eden od razlogov bi sicer lahko bil, da smo gospodarsko oživljanje začeli z zelo nizke osnove v letu 2014 in da komaj lovimo že doseženo trendno rast pred letom 2008, meni sogovornik in dodaja, da »na ta način ni mogoče reči, da se slovensko gospodarstvo že pregreva«, kar sicer razlaga evropska komisija. »Imamo veliko zmede v oceni osnovnih gospodarskih gibanj,« poudarja Gaspari. A samo dejstvo, da izvoz dinamično narašča, plačilna bilanca pa se izboljšuje, ob tem pa osebna potrošnja in naložbe ne kažejo enake dinamike, »je znak, da ni vse normalno in da politika v preteklih letih ni dovolj vplivala predvsem na rast naložb. V domačem osebnem povpraševanju pa je očitno še vedno nekaj refleksa iz časov t. i. Zujfa, ki je močno zmanjšal kupno moč in pričakovanja prebivalstva«.
»Če se govori o pregretosti, je ta zagotovo višja v evroobmočju kot v Sloveniji,« pa je na včerajšnji Poslovni konferenci v Portorožu povedal ekonomist Velimir Bole. Ta napoveduje za prihodnje leto 3,4-odstotno rast BDP in 1,7-odstotno inflacijo.
Rekordna rast izvoza
Gospodarska rast že nekaj časa precej temelji na zunanjem povpraševanju in nič drugače ni bilo v tretjem četrtletju, ko se je izvoz okrepil za 12 odstotkov. Ob povečanju uvoza za dobrih deset odstotkov je bil zunanjetrgovinski presežek rekorden. Znašal je 11,6 odstotka BDP, največ, odkar so na voljo podatki (to je od leta 1995). Da ob pospešeni rasti tujega povpraševanja izstopa visoka rast izvoza, ugotavljajo tudi na Uradu za makroekonomska analize in razvoj (Umar). Kot pojasnjujejo, se gospodarska slika v trgovinskih partnericah izboljšuje hitreje od pričakovanj, rast tujega povpraševanja se še krepi.
Domača potrošnja narašča,
Razmere na trgu dela se tako še naprej izboljšujejo, optimizem med potrošniki pa se krepi, kar pozitivno vpliva na že omenjeno rast potrošnje. Rast plač ostaja sicer zmerna, pod rastjo produktivnosti, s čimer pa se izboljšuje stroškovna konkurenčnost slovenskih podjetij, kar vpliva na rast tujega povpraševanja. A visoka rast zaposlenosti skriva tudi pasti. Tako tudi v Umarju opozarjajo, da vse več podjetij poroča o pomanjkanju usposobljenih delavcev, predvsem v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, vse bolj pa tudi v storitvenih dejavnostih. To bo poleg krčenja števila delovno sposobnih, ki ga narekujejo demografski trendi, po opozorilih Umarja zaviralni dejavnik srednjeročne rasti.
Ob takšni gospodarski rasti je Slovenija na dobri poti, da uresniči zadnje napovedi domačih in mednarodnih institucij. Te napovedujejo gospodarstvu vse od 3,5- (Banka Slovenije) do 4,9-odstotno rast (OECD). V prvih devetih mesecih letos se je BDP v primerjavi z istim obdobjem lani po podatkih Sursa povečal za 4,7 odstotka.