Tiskane izdaje
Ljubljana – Na pobudo Kitajske nastaja Azijska investicijska in infrastrukturna banka (AIIB), k projektu so pristopile tudi nekatere države EU. Na ministrstvu za finance pravijo, da za zdaj o pridružitvi Slovenije AIIB ne razmišljajo, menda nas tudi niso povabili zraven.
Nova multilateralna banka s sedežem v Pekingu, ki bo dokončno oblikovana konec leta, ima predviden ustanovni kapital kar 100 milijard dolarjev, namenjen posojanju za »vitke, čiste in zelene projekte.« Med 57 ustanovnimi članicami je ob gospodarsko vplivnih azijskih državah (Kitajska, Japonska, Koreja, Indija, Indonezija, Tajvan itd. ), Rusiji, Turčiji itd. tudi več držav EU (Nemčija, Avstrija, Danska, Finska, Portugalska, Poljska, Luksemburg, Velika Britanija itd.). Na mestu je torej vprašanje, zakaj ni med njimi tudi izvozno naravnane Slovenije. Članstvo v banki bi bilo verjetno zanimivo tudi v luči boljše prepoznavnosti Slovenije, našim podjetjem ps bi lahko odprla še ena možnost za nastopanje na več kot trimilijardnih azijskih trgih.
Ko smo se na finančnem ministrstvu, ki skrbi za članstva v mednarodnih finančnih inštitucijah (IMF, Svetovna banka, EBRD, Medameriška banka itd.), pozanimali, zakaj Slovenije ni zraven, so nam med drugim pojasnili, da »Slovenija, za razliko od nekaterih drugih EU članic, vsaj kolikor je poznano ministrstvu za finance, s strani Kitajske ni bila povabljena h pristopu«, in dodali, da samo članstvo še ne zagotavlja neposrednih koristi slovenskemu gospodarstvu. Čeprav praviloma avtomatsko omogoča sodelovanje pri ponudbah za naročila, ki se financirajo s sredstvi teh institucij, to še ne pomeni, da »bi posle dobili avtomatično, temveč bi si jih morali izboriti na razpisih v pogojih ostre konkurence.«
Gospodarstveniki za ADB, o AIIB pa nič
Na MF še navajajo, da doslej niso »niti neposredno s strani slovenskega gospodarstva, niti s strani njegovih interesnih združenj, zaznali interesa za včlanitev Slovenije v AIIB.« Ali to drži, smo preverili na Gospodarski zbornici, kjer so se neposrednemu odgovoru v zvezi z AIIB izognili. So pa povedali, da so v manifest industrijske politike, ki je bil sprejet na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu, vključili pobudo za včlanitev Slovenije v drugo banko z azijskega kontinenta, in sicer Azijsko razvojno banko (ADB – Asian Development Bank), ki deluje že od leta 1966, s sedežem v Manili na Filipinih. Gospodarstveniki menijo, da »bi članstvo v tej banki slovenskim podjetjem odprlo možnosti za sodelovanje v projektih, ki jih ADB financira v Aziji.«
Med obema bankama, je konceptualna razlika: medtem ko je formalno poslanstvo ADB po vzoru Svetovne banke osredotočeno na odpravljanje revščine, bo »kitajska« AIIB bolj komercialno naravnana, s fokusom na gradnji infrastrukture in spodbujanju naložb. Zanimivo je, da tudi, da je krmilo AIIB v času njenega ustanavljanja prevzel Kitajec Jin Liqun, nekdanji podpredsednik ADB.
Na MF dopuščajo možnost, da bi pridružitev AIIB po analogiji s članstvom države v drugih podobnih mednarodnih finančnih institucijah »po vsej verjetnosti avtomatično odprla možnost dostopa slovenskih subjektov (na konkurenčni osnovi) do izvajanja projektov, ki jih bo financirala ta institucija v Aziji«. Vendar pa še ni jasno, ali bi »finančne obveznosti države, ki bi izvirale iz članstva, upravičevale tak pristop. Po dosegljivih informacijah in ocenah ministrstva o morebitnem deležu Slovenije v AIIB, bi bile obveznosti do vplačila kapitala iz proračuna države precej visoke.« Na ministrstvu tako zdaj tehtajo gospodarske in politične interese države ter finančne obveznosti, ki izhajajo iz delničarstva.
Ob tem navajajo še nekaj razlogov proti pridružitvi. Prvi je gospodarska razvitost, kjer »položaj Slovenije ni primerljiv s tistim, ki ga imata Nemčija ali Avstrija. Je mnogo slabši. Slovenija je sredi strukturnih reform in boleče fiskalne konsolidacije, odločitev države, da zaprosi za članstvo in vplača več milijonov kapitala v novo finančno institucijo, bi zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja pomenila, da bi bilo zato treba zmanjšati proračunske izdatke za zdravstvo, šolstvo, pokojninsko blagajno itd., kar bi bilo v danih razmerah težko upravičiti.«
MF še dopušča včlanitev, a le če bodo razmere zanj
A to še ne pomeni, tako MF, da »se Slovenija odpoveduje morebitni včlanitvi v AIIB.« Zato napovedujejo, da bodo »spremljali in preverjali skladnost njenega delovanja s slovenskimi zunanjepolitičnimi usmeritvami (predvsem odprava revščine in neenakosti) ter gospodarskimi interesi, in »če bodo v bodoče obstajali dovolj dobri razlogi in bodo razmere dovoljevale, bomo sprožili ustrezne postopke za včlanitev.«
