Sloveniji gre dobro, želje po reformah zato manjše

Dunaj – Slovenija je zdaj v dobri kondiciji, dosega najvišjo stopnjo gospodarske rasti v regiji, apetit za reforme se je zato zmanjšal, čeprav je prav zdajšnji čas za njihovo izvedbo najbolj primeren, pravi Dan Bucsa, glavni ekonomist Skupine Unicredit za Srednjo in Vzhodno Evropo.

Analitiki Unicredita poudarjajo, da je Slovenija v zadnjih letih uspešno zmanjšala proračunski primanjkljaj, ustvarila gospodarsko rast in oklestila slaba bančna posojila, in hkrati opozarjajo, da nas čaka še zadnji korak, privatizacija državnih bank. »Velik delež bank je še v državni lasti, njihova pretekla slaba posojila so bila razrešena na račun davkoplačevalcev, upam da se to v prihodnjem desetletju ne bo ponovilo,« je poudaril Bucsa v zvezi z zdajšnjimi slovenskimi zapleti tudi glede privatizacije NLB.

Kar zadeva nujne reforme, v Unicreditu izpostavljajo predvsem trg dela – kjer v Sloveniji ob polnem izkoriščenju proizvodnih zmogljivosti že primanjkuje usposobljene delovne sile – in ustrezno izobraževanje in skrb za infrastrukturo, tudi ko gre za informacijsko tehnologijo in s tem povezane storitve.

Skupina Unicredit Sloveniji za letos napoveduje 3,5-, prihodnje leto pa triodstotno gospodarsko rast, kar je skladno z napovedmi za evrsko območje. Foto: Blaž Samec/Delo

Glede zunanjih tveganj za majhno, odprto in izvozno usmerjeno slovensko ekonomijo Bucsa poudarja, da po njihovem osnovnem scenariju politika Trumpove administracije ne bo imela velikega vpliva na svetovno ekonomijo, tudi tveganja, ki prihajajo iz Kitajske so po njihovem obvladljiva, predpostavke so še, da ne bo vojne v Severni Koreji in na Bližnjem vzhodu in da v bližnji prihodnosti ne bodo vpeljane nove sankcije za Rusijo. V tem primeru za letos in prihodnje leto napovedujejo nadaljevanje dobrih gospodarskih trendov. Sicer pa sta najbolj pomembni značilnosti okrevanje globalne trgovine in ohlapna denarna politika. Analitiki zato tudi v Srednji in Vzhodni Evropi letos pričakujejo dinamično in uravnoteženo gospodarsko rast.

Brez sprememb obrestnih mer

V Unicreditu tudi vsaj letos ne pričakujejo sprememb obrestne politike Evropske centralne banke, glavni vzrok za to je predvsem še naprej zelo nizka stopnja inflacije, ki ne upravičuje zvišanja obrestnih mer: po pričakovanjih bo namreč v evrskem območju vse do konca leta 2019 inflacija na ravni 1,5 odstotka, kar je še precej pod dvoodstotnim inflacijskim ciljem ECB. V zdajšnjih konjunkturnih razmerah so zahtevani donosi na slovenske državne obveznice nizki, kar pa bi se ob morebitni novi krizi lahko spremenilo, zato je to še dodaten argument za reforme, ki jih je najlažje izpeljati v tako ugodnih časih, kot smo jim priča zdaj, je še poudaril Bucsa.

Mario Draghi zapušča mesto predsednika ECB. Foto: Leon Vidic/Delo

Da so prav zdajšnji dobri časi najbolj primerni za izpeljavo nepriljubljenih, a nujnih strukturnih reform, se je na okrogli mizi o ekonomskem okolju v 2018 strinjala tudi glavna ekonomistka Evropske investicijske banke Debora Revoltela. Kar zadeva ECB, pa je opozorila, da smo prav zdaj v zanimivem obdobju, ko se prihodnje leto končuje mandat njenega zdajšnjega predsednika Maria Draghija in se mnogi sprašujejo, kakšno politiko bo vodil njegov naslednik.

Za evro najbolj zagreti Bolgarija in Hrvaška

Na vprašanje Dela, kako vidi možnosti za vključevanje novih članic Unije v evroobmočje (evro imajo zdaj Slovenija, Slovaška in baltske države), pa je Bucsa pojasnil, da sta zanj zdaj najbolj politično zagreti Bolgarija in Hrvaška, ki pa morata prej še veliko postoriti, da se po gospodarski razvitosti približata evrskim državam. Po gospodarskih kazalnikih bi bila za prevzem evra najbolj primerna Češka, kjer pa javnost temu nasprotuje, medtem ko na Poljskem in Madžarskem ne vidi možnosti, da bi se pridružili evrskemu območju.