Tiskane izdaje
Ljubljana - Pričakujemo, da se bodo ugodna gospodarska gibanja ter izboljševanje razmer na trgu dela v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah nadaljevala tudi letos, je po objavi podatka o lanski petodstotni gospodarski rasti dejal Boštjan Vasle, direktor Umarja. Pričakovati je, da bo ta sredi marca izboljšal napoved gospodarske rasti za letos.
Umar za letos sicer napoveduje 3,9-odstotno rast BDP. Ali jo bodo popravili navzgor? »Gotovo ni vzroka, da bi šli v drugo smer, težko pa je povedati, do kod,« je odgovoril Vasle. Slovenija zdaj zaradi dvoštevilčne rasti izvoza, visoke rasti naložb v stroje in opremo ter oživitve domačega potrošniškega povpraševanja dosega za Romunijo drugo najvišjo rast v Uniji. Na visoko konjunkturo opozarjajo tudi razmere na trgu dela in povečanje števila zaposlenih na več kot milijon.
Tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun ocenjuje, da je bila lanska rast visoka in robustna. »A tako visoko rast je treba pozorno spremljati in pravočasno ukrepati s proticiklično fiskalno politiko, če bi se pojavili znaki pregrevanja.« Poleg tega še opozarja: »Evforija z gospodarsko rastjo naj ne zavede vlade in državnega zbora, da bi presegla proračunske okvire. Slovenske javne finance si še niso popolnoma opomogle od udarcev krize in slovenski javni dolg je še vedno previsok.«
Slovenska gospodarska rast se je konec 2017 pospešila; v zadnjem četrtletju se je BDP povečal za šest, lani v vsem letu pa za pet odstotkov, največ po 2007 in precej nad lanskimi napovedmi domačih in tujih inštitutov. Glavno gonilo rasti ostaja izvoz.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Foto: Tadej Regent/Delo
Lani so nadpovprečno porasle vse komponente slovenskega BDP, najbolj pa seveda izvoz, ki je bil na krilih visokega zunanjega povpraševanja in nadaljevanja konjunkture v mednarodnem okolju kar za dobro desetino višji kot leta 2016. Zelo solidna je bila tudi 8,4-odstotna rast naložb v opremo in stroje, za dobro desetino so porasle naložbe v stanovanjske objekte. Po suši v kriznih letih se še naprej povečuje domača potrošnja, tudi izdatki gospodinjstev, ki so se lani povečali za 3,3 odstotka.
Spodbudna gospodarska gibanja in povpraševanje po novih delavcih sta izboljšala razmere na trgu dela: število anketno brezposelnih se je v letu dni znižalo kar za dobro četrtino, na 60.000 (od tega 32.000 žensk in 28.000 moških), stopnja brezposelnosti pa se je prvič po drugem četrtletju 2009 znižala pod šest odstotkov, na 5,8 odstotka. Po drugi strani pa je bil konec preteklega leta dosežen še en simboličen mejnik: število zaposlenih je prvič po začetku finančne krize leta 2008 spet preseglo milijon.
Inflacija ostaja nizka
Slovensko gospodarstvo se po vsem sodeč zdaj še ne pregreva. Za razliko od dobrega desetletja nazaj, ko je Slovenija ob visokih stopnjah rasti imela tudi visoko rast cen, zdaj inflacija ostaja daleč pod dvema odstotkoma, kolikor znaša inflacijski cilj ECB. Letna stopnja inflacije je februarja znašala le 1,2 odstotka, ugotavljajo na Sursu.
Gospodarska rast je bila lani visoka in je tudi robustna, je ocenil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun: »Ob visoki gospodarski rasti so namreč naraščale vse oblike porabe, tudi poraba gospodinjstev, kar kaže na zviševanje življenjskega standarda. Pomembno je, da izvoz vodi proces gospodarske rasti.« Po njegovem mnenju še ni opaziti posebnih gospodarskih neravnovesij in še ni mogoče govoriti o pregrevanju. Plače niso rasle prek rasti produktivnosti, brezposelnost se je ustrezno zmanjšala. Ni še prišlo do inflacije, pa tudi prihranki gospodinjstev in podjetij so na visoki ravni. »Vendar je treba tako visoko rast pozorno spremljati in pravočasno ukrepati s proticiklično fiskalno politiko, če bi se v večji meri pojavili znaki pregrevanja,« je dodal.
Visoka gospodarska rast je ugodna tudi za javne finance, saj prinaša več prilivov v državni račun. Vendar je Kračun opozoril, da ugodnih vplivov ne smemo precenjevati: »Čeprav imamo v letu 2017 skorajda rekordno gospodarsko konjunkturo, imamo še vedno opravka z javnofinančnim primanjkljajem in s povečanjem zadolževanja. Šele letos lahko pričakujemo, če se bo tak trend nadaljeval, da bo možno prenehati povečevati zadolževanje.«
Rast se pozna pri iskanju kadrov
Na vprašanje, kje občuti eno najvišjih gospodarskih rasti v EU, je direktor družbe Bauhaus Slovenija Samo Kupljen dejal: »Rast se nam pozna tudi pri iskanju ustreznih kadrov, te je vse težje dobiti.« Ob tem je dodal: »Ne govorim o ustrezno izobraženih ljudeh, teh je dovolj, ampak o ljudeh, ki se znajo pogovarjati s strankami in jim svetovati. Z rastjo so se pojavili tudi pritiski po zvišanju plač v javnem sektorju, ko to naši ljudje vidijo, se refleksno odzovejo s svojimi zahtevami. Tudi mi bomo prilagodili plače boljšim razmeram, ampak to bi v skladu s politiko našega podjetja storili tudi brez zahtev javnega sektorja.«
Tveganja ZDA in nepremišljeni ukrepi
Slovensko gospodarstvo bo raslo tudi letos in bo še naprej odvisno od dogajanj na mednarodnih trgih, in sicer tako v najpomembnejših trgovinskih partnericah kot na finančnih trgih, ki so s stabilnostjo in nizkimi obrestnimi merami pomembno prispevali k sedanji gospodarski rasti. »K precejšnjemu delu sedanje rasti so prispevali trošenje prebivalstva in države ter investicije. Te so povezane z ugodnimi pričakovanji potrošnikov, podjetij, investitorjev. A treba je paziti, da se z nepremišljenimi ukrepi to zaupanje ne poruši,« je poudaril v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Opozoril je na pogajanja o masi plač v javnem sektorju, ki bi lahko imele posledice na javne finance in bi bile signal za plače v ostalih delih gospodarstva. Na nadaljnjo dinamiko gospodarske rasti bo vplivalo tudi zagotavljanje usposobljene delovne sile, saj imajo podjetja ob zmanjševanju brezposelnosti vse večje težave s pridobivanjem kadra.
Vasle je opozoril še na mednarodno tveganje - politiko ameriškega predsednika Trumpa. Morebitna zaostritev pogojev v mednarodni menjavi bi namreč hitro prizadela tudi Slovenijo.
