Tiskane izdaje
Ljubljana – Letošnji prispevek slovenskih bank za evropski enotni sklad za reševanje bo znašal okoli 15 milijonov evrov, sredstva v sklad pa bodo banke vplačevale do leta 2024. Slovenska država bo skladu po potrebi morala zagotoviti premostitveno posojilo, in sicer največ 83,6 milijona evrov.
Vlada je sprejela predlog novele zakona o organu in skladu za reševanje bank, ki zagotavlja pravno podlago za vplačilo prispevkov slovenskih bank v enotni sklad za reševanje – letos v višini 0,1 odstotka vseh zajamčenih vlog v Sloveniji.
Skupni ciljni znesek prispevkov v enotni reševalni sklad do leta 2025 znaša odstotek zajamčenih vlog na ozemlju držav članic in je ocenjen na 55 milijard evrov. "Banke na ozemlju držav članic bodo vplačevale v Enotni reševalni sklad proporcionalno od leta 2015 do 2024. Izračun prispevkov poteka poenoteno za vse banke na območju držav članic. Za leto 2015 je izračun prispevkov v pristojnosti nacionalnih organov, v primeru Slovenije je to Banka Slovenije, od leta 2016 naprej pa je to v pristojnosti Enotnega reševalnega odbora," so pojasnili v Banki Slovenije.
Če enotni sklad ne zbere dovolj denarja, dodatna sredstva zagotovijo države. "Predvidoma se bo premostitveno financiranje s strani držav članic bančne unije zagotavljajo z odobritvijo posojila v obsegu, ki ga bo določil enotni odbor za reševanje," je zapisano v dokumentnih finančnega ministrstva. Predlog novele zakona državi Sloveniji omejuje obveznost morebitnega premostitvenega financiranja na največ 83,6 milijona evrov.
Slovenija je sicer marca letos že vzpostavila sklad za reševanje bank, ki se financira s prispevki bank in hranilnic v Sloveniji. Banka Slovenije je v tem že zbrala 191,1 milijona evrov, hkrati pa morajo biti banke kadar koli sposobne zagotoviti za sklad denarna sredstva v višini enega odstotka vseh zajamčenih vlog, to je 147 milijonov evrov.
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da se značilnosti slovenskega sklada in enotnega sklada za reševanje bistveno razlikujejo, zato prelivanje denarja iz nacionalnega sklada v evropskega ali ukinitev slovenskega sklada ni utemeljeno. Nacionalni sklad je namreč vzpostavljen za deset let kot investicijski sklad, v katerem so udeležene banke s svojimi lastniškimi deleži, ki se jim bodo po poteku ustanovitvenega obdobja vrnili. Prispevki, ki jih bodo vplačale banke v enotni sklad za reševanje pa so nepovratni in pomenijo za banke takojšnji odhodek Lastnik sredstev enotnega sklada je enotni odbor za reševanje.
Druga razlika pa je po pojasnilih ministrstva v namenu uporabe denarja iz skladov. Sredstva nacionalnega sklada za reševanje bank so namenjena financiranju izvajanja izrednih ukrepov, ki jih bo izrekla Banka Slovenije, denimo za dokapitalizacijo bank. Ne smejo pa se uporabiti za pokrivanje izgub bank. Po drugi stran pa se sredstva enotnega sklada za reševanje uporabijo primarno za pokrivanje izgub v okviru reševanja, ni pa jih dovoljeno – razen izjemoma – uporabiti za neposredno dokapitalizacijo banke. Enotni sklad za reševanje lahko financira tudi morebitne odškodnine delničarjem in upnikom iz naslova ukrepov reševanja. "Pomembno je nadalje poudariti, da so sredstva nacionalnega sklada dejansko namenjena kot podpora postopkom neposredne dokapitalizacije bank in urejenega prenehanja bank, torej za namene, za katere ne bo mogoče uporabiti sredstev enotnega sklada za reševanje," pravijo na ministrstvu.
