»Slovenski trg je zrel za dokončno sprostitev cen goriv«

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na previsoko davčno breme, tako pri gorivih kot pri ostalem blagu za široko porabo.

Objavljeno
20. februar 2018 17.32
Točenje goriva na bencinskem servisu. Ljubljana, Slovenija 23.maja 2016. [pogonska goriva,bencini,dizel,nafta,družba Petrol,bencinski servisi,točenje goriva]
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Uredba, po kateri država določa ceno dveh naftnih derivatov, se izteče konec februarja. Ali jo vlada namerava spet obnoviti, se še ne ve, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) pa odločno vztraja, naj se država odreče nevzdržnemu podaljševanju nadzora in z marcem cene naftnih derivatov po vzoru evropskih držav v celoti sprosti.

»Slovenija je namreč v evropski osemindvajseterici edina država s pretežno reguliranimi cenami naftnih derivatov,« utemeljuje zahtevo trgovcev predsednica TZS Mariča Lah. Država po delni sprostitvi cen aprila 2016 (tedaj je spustila z vajeti cene 100-oktanskega bencina – NMB 100 in kurilnega olja) še vedno določa cene 95-oktanskega bencina – NMB 95 in dizla. Državna kontrola cen teh dveh vrst goriva ne velja le na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah. Deregulirane cene se bistveno ne spreminjajo, saj so odvisne predvsem od cen na globalnem trgu in dajatev države, medtem ko delež naftnih distributerjev v strukturi končne cene (trgovska marža) znaša le slabih šest odstotkov.

Zrela za popolno liberalizacijo

Eden od razlogov, da vlada še ni dokončno sprostila cen goriv, je bojazen, da bodo naftni trgovci svoje marže in s tem cene zvišali, potrošniki pa se bodo odzvali z nižjo porabo. Posledica, ki je država ne želi tvegati, bi bil nižji priliv v proračun. Ekonomisti, ki so opravili analizo vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji, zavračajo takšne domneve.

Iz njihove študije izhaja, »da je trg v Sloveniji zrel za popolno liberalizacijo, (potencialno novi) konkurenti z ustrezno umeščenimi bencinskimi servisi in ustrezen nadzor pristojnih institucij (AVK) pa lahko poskrbijo, da maloprodajne cene naftnih derivatov ob ukinitvi njihove regulacije v Sloveniji ne bodo pomembno zrasle«. Celo nasprotno: sprostitev cen bi lahko celo povečala prodajo in priliv pobranih dajatev, kot se je to na primer zgodilo v Italiji in Avstriji, kjer je vstop neodvisnih ponudnikov na trg privedel do znižanja cen.

Temu pritrjujejo tudi podati o pobranih trošarinah v zadnjih treh letih (tabela), pri čemer so bile leta 2015 cene še pod nadzorom, 2016 so se deloma sprostile (aprila NMB 100 in kurilno olje, novembra pa NMB 95 in dizel ob avtocestah in hitrih cestah) in take so postale tudi skozi vse leto 2017.

Kot poudarjajo v TZS, bi bili učinki popolne liberalizacije vidni že na kratek rok. Na trg naftnih derivatov, ki ga ne omejujejo visoke vstopne ovire, je pa zanj značilna visoka stopnja koncentracije, bi se usidrali diskontni trgovci in zaostrili konkurenco. Dogajanje bi lahko učinkovito nadzirala Agencija za varstvo konkurence, ob morebitnih ekscesih pa bi lahko posegla vlada z mehanizmi iz zakona o kontroli cen.

Marža ne more zrušiti trga

Cene naftnih derivatov na slovenskem trgu so visoke in nizke hkrati. Maloprodajne so primerljive z v tem pogledu dražjimi državami EU, medtem ko so slovenske cene pred dajatvami med najnižjimi v Evropi. Razlika so visoke dajatve in te negativno vplivajo na nakupne odločitve potrošnikov v tranzitu.

Mariča Lah ob tem navaja podatke Oil Bulletina, s katerim Evropska komisija spremlja cene pogonskih goriv v članicah EU: v Sloveniji so dajatve krepko nad evropskim povprečjem. Njihov delež v maloprodajni ceni dizla je 58,26 odstotka, delež v maloprodajni ceni NMB 95 61,73 odstotka in delež dajatev v kurilnem olju 45,54 odstotka.

»V trgovinski zbornici menimo, da je takšna obremenitev naftnih derivatov skrb zbujajoča. Gre namreč za pomemben vpliv na maloprodajno ceno, ki je višja kot v sosednjih državah, z izjemo Italije. Ob tem pa je marža trgovca v maloprodajni ceni v Sloveniji slabih šest odstotkov, kar je najnižja trgovska marža v EU. Pri taki višini je logičen sklep, da marža trgovcev ob popolni liberalizaciji cen goriv nikakor ne more zrušiti trga naftnih derivatov v Sloveniji,« je odločna Lahova.

Po njenem mnenju se je delna liberalizacija izkazala za uspešno, saj ni prizadela potrošnikovega žepa, niti izpada prilivov v proračun. Drugi korak, sprostitev cen NMB 95 in dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest – v mestih in ob regionalnih cestah – bi omogočil konkurenčen položaj v okviru EU. Skupaj z evropsko primerljivimi rešitvami spremljanja cen pa bi spodbudil transparentno in učinkovito delovanje trga.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se načeloma že ves čas zavzema za polno liberalizacijo cen goriva, obljubil je tudi sistem za spremljanje cen. Slišati je, da so na ministrstvu že staknili glave na to temo. Domnevamo, da bodo vladi predlagali naslednji korak, ne ve pa se, če bodo pri prepričevanju finančne ministrice Mateje Vraničar Erman tokrat kaj bolj uspešni.

Davčno breme kot širši problem

A ne gre samo za naftne derivate. Trgovinska zbornica Slovenije protestira tudi nad obdavčitvijo blaga za široko porabo na splošno. Slovenija ima namreč še vedno uveljavljene stopnje obdavčitve, ki jih je uvedla v obdobju krize, čeprav je ta mimo in gospodarstvo že nekaj časa zgledno raste, torej ni več razlogov, ki bi opravičevali krizne ukrepe.

»Pri tem posebej izpostavljamo davek na dodano vrednost, ki vpliva na ceno življenjskih dobrin, med drugim tudi na maloprodajno ceno naftnih derivatov. Dvaindvajsetodstotni davek na dodano vrednost v Sloveniji velja od julija 2013, ko je takratna vlada sprejela paket protikriznih ukrepov. Vse do danes ga ni znižala, in to kljub lanski izjemni gospodarski rasti v Sloveniji ter spodbudnih napovedih Evropske komisije o rasti BDP v letošnjem in prihodnjem letu. Izpostaviti je treba, da 22-odstotni davek na dodano vrednost Slovenijo po višini uvršča v zgornji del lestvice držav članic EU.«

Ker za tako visoko stopnjo davka na dodano vrednost ni prav nobenega utemeljenega razloga več, TZS meni, da bi morala vlada stopnjo davka na dodano vrednost vrniti na predkrizno raven. To bi po eni strani dodatno spodbudilo povpraševanje po naftnih derivatih, kar bi v proračun prineslo več denarja, hkrati pa bi pripomoglo k povečanju potrošnje ostalih življenjskih dobrin.