Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko imajo vlagatelji v Sloveniji za ničvredne delnice že več let na voljo možnost njihove opustitve, ob ukinitvi registrskih računov pa so jih lahko prepustili tudi za prenos na sodni depozit, imajo investitorji po državah nekdanje Jugoslavije z nasedlimi delnicami več težav. Tam namreč t. i. smetarskih računov nimajo.
Kapitalski trgi po Balkanu so v letih pred krizo cveteli in prinašali lepe dobičke, zato so tudi mali slovenski vlagatelji kupovali delnice po državah nekdanje skupne države, a zaradi finančne krize pa tudi zaradi kakšnih drugih razlogov se je rast ohladila. Delnice nekaterih podjetij so tako izgubile večino svoje vrednosti, ne prinašajo dividend, hkrati pa za nekatere od njih iz takšnih in drugačnih vzrokov tudi ni kupcev.
Ker morajo naši vlagatelji borzno-posredniški družbi oziroma banki plačevati za vodenje trgovalnega oziroma skrbniškega računa za te delnice imajo z njimi v resnici le še stroške. Pri tistih delnicah, ki jih le uspejo prodati, pa so zaradi nizke cene stroški preknjižbe pogosto večji kot kupnina.
Ničvredne delnice v BiH
Tak primer je tudi naš bralec, ki je pred leti v Bosni in Hercegovini kupil delnice Unis komerca Sarajevo in družbe KTK Visoko, ki je v večinski lasti Federacije. Prve so danes vredne 0,65 konvertibilne marke za delnico, druge pa komaj 0,10 konvertibiline marke in kot pravi, jih tudi prodati nima komu. Tako banki letno plačuje po 18 evrov za vodenje računa s temi delnicami. V BiH namreč nimajo tako imenovanega smetarskega računa, na katerega bi lahko delničarji prenesli delnice, ki jih iz kakršnega koli razloga ne želijo več imeti.
V BiH in na Hrvaškem brezplačni, v Srbiji ne
Kot pojasnjujejo v Registru vrednostnih papirjev federacije BiH, njihovem KDD, lahko imajo lastniki delnice na računu bank in borzno posredniških družb ali pa na registrskem računu, ki pa je brezplačen. Našemu bralcu tako kot izhod v sili ostane prenos delnic na registrski račun bosanskega KDD, to pa prav tako kar nekaj stane.
Primer BiH ni osamljen. Na Hrvaškem evidenco o lastništvu vrednostnih papirjev vodi Osrednja klirinško depozitarna družba. Kot pojasnjujejo, račune, na katerih lahko delničarji hranijo svoje delnice, vodijo brezplačno. Smetarskih računov pa nimajo. »Glede na to, da vlagateljem za zdaj ne zaračunavamo vodenja računov, ni potrebe po takšnih računih,« odgovarjajo.
Tudi v Srbiji nimajo takšnega računa, s to razliko, da tam delničarji ne morejo imeti neposredno računa pri srbskem KDD – Centralnem registru, depo in kliringu vrednostnih papirjev – ampak lahko račun odprejo le pri članih tega registra. Torej pri bankah in borzno-posredniških družbah, za kar pa je treba tudi nekaj plačati.
Problem menda ni velik
Kaj v takšnih primerih svetujejo svojim strankam smo vprašali tudi nekatere naše banke in borzno-posredniške hiše, a so bile te s pojasnili skope ali pa odgovorov sploh nismo dobili. V BKS banki pravijo, da teh primerov nimajo veliko.
»Za stranke, ki te delnice kljub temu imajo, si prizadevamo najti najboljšo rešitev, obravnavamo jih individualno, pri čemer pa ne moremo mimo omejitev zakonodaje posameznih držav. Vsaka država oziroma reševanje vsake naložbe ima svoje posebnosti, zato je težko posploševati,« so dodali. Tudi v Alti Invest odgovarjajo le, da so takšni primeri redki.
Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev pojasnjujejo, da v tujini ni enotne prakse glede pravne ureditve opustitve vrednostnih papirjev. Tudi seznam držav, kjer je oziroma ni mogoče vrednostne papirje opustiti na podoben način, kot v Sloveniji, po njihovem vedenju ne obstaja.
»Zato vlagateljem priporočamo, da (pred naložbo v tuje vrednostne papirje) pri investicijskem podjetju, borznoposredniški družbi ali banki, s katero poslujejo, preverijo, ali in pod kašnimi pogoji lahko svoje vrednostne papirje, izdane v tuji državi, opustijo,« dodajajo na agenciji.
