Tiskane izdaje
Gospodarska rast se je v prvi polovici leta glede na isto obdobje lani povišala za 2,5 odstotka. Rast gospodarske aktivnosti, ki jo v Sloveniji beležimo že tri četrtletja zapored je pozitivno vplivala tudi na zaposlenost, ki se je v drugem četrletju povečala za 0,7 odstotka.
Največjo, 20-odstotno rast imajo v zaposlovalnih dejavnostih, kar kaže na to, da vse več podjetij najema kadre pri kadrovskih agencijah zaradi presežka kratkoročnih naročil. Pomembno rast zaposlenosti zaznavajo tudi v proizvodnji motornih vozil in gozdarstvu, kjer zaposlujejo nove ljudi, ki pomagajo pri odpravi posledic žleda.
Oba makroekonomska kazalnika, gospodarska rast in zaposlenost, sta presegla svojo dolgoročno povprečno rast, zato na podlagi tega lahko zaključimo, da se je recesija v zadnjem četrtletju končala. Če gledamo le gospodarsko rast v primerjavi s predhodnim četrtletjem, se je s tehničnega vidika recesija zaključila že na začetku prejšnjega leta. To še ne pomeni, da smo se vrnili na stanje pred krizo, pomeni pa, da se je končalo obdobje zmanjševanja gospodarske rasti. BDP se je od začetka krize leta 2008 zmanjšal za kar devet odstotnih točk, zaposlenost za osem odstotnih točk. Delo je zgubilo okrog 76.600 ljudi. Da bi se vrnili na raven gospodarske aktivnosti pred začetkom krize bi morali imeti v naslednjih treh letih zdržema triodstotno gospodarsko rast, ki ne bi v celoti zadostovala za to, da bi zaposlili nazaj vse delavce, ki so v krizi izgubili delo. Raven gospodarske aktivnosti iz časa pred krizo je do zdaj dosegla tretjina evropskih držav.
Eden od glavnih dejavnikov, ki je vplival na ugodno rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, je zunanje povpraševanje, predvsem večji izvoz kovinskih izdelkov in električnih naprav.
Optimizem med trgovci in potrošniki
Avgusta letos smo prvič po letu 2009 imeli deflacijo. Cene so v zadnjem letu padle za 0,3 odstotka, na kar je vplivala pocenitev hrane in brezalkoholnih pijač, stanovanjske opreme in prevoza. Med podražitvami izstopajo višje cene tobačnih izdelkov (za 4,8 odstotka) ter cene letalskega potniškega prometa. Avgusta se cene, glede na julij, niso bistveno spremenile.
Ekonomisti opozarjajo, da lahko ničelna inflacija v juliju slabo vpliva na gospodarsko rast, saj potrošniki v krizi odložijo nakupe trajnejših dobrin in čakajo na dodatno znižanje cen, kar vpliva na nižje prihodke v trgovini na drobno.
Prihodek v trgovini leta 2013 je v primerjavi z letom 2008 nominalno padel za 18 odstotkov; v trgovini na drobno za dobrih osem odstotkov, v trgovini na debelo pa za 26 odstotkov, kar kaže, da trgovina na debelo v Sloveniji izgublja pomen. Prihodek v trgovini na drobno se je začel letos v EU rasti, medtem ko v Sloveniji še vse pada, bolj v neživilskih kot živilskih trgovinah. V trgovini na drobno s pohištvom in gradbenim materialom je bil maja 2014 prihodek za polovico nižji kot leta 2008, prodaja je padla na raven pred trinajstimi leti. Realno za tretjino se je zmanjšal tudi prihodek trgovine na drobno po pošti in internetu ter dosegel raven izpred devetih let. Recesija je vplivala tudi na manjšo prodajo v specializiranih trgovinah, medtem ko se krepi tržna moč diskontnih prodajalcev. Mnenjske ankete v zadnjih mesecih pa že zaznavajo optimizem med trgovci in potrošniki.
Ekonomisti še zadržani
Relativno ugodna rast BDP izhaja iz izvoza in iz investicij, ugotavlja Maks Tajnikar z ekonomske fakultete v Ljubljani, a pri tem opozarja na dve veliki težavi: povečujejo se investicije v gradnjo, medtem ko so investicije predelovalne industrije relativno nizke. Zato ima predelovalna industrija, ki je vezana na izvoz, relativno nizko rast. Rastejo investicije v gradbeništvo, ki niso dolgoročne, saj so vezana na črpanje evropskih sredstev. Naslednji problem so neugodne razmere v naših pomembnih trgovinskih partnericah, zato je vprašanje, ali lahko visoko rast izvoza zadržimo tudi v prihodnje. Tajnikar opozarja tudi na negativno potrošnjo države, ki ni vezana na zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, kar bi bilo pametno. »Če imaš druge vlečne konje, zmanjševanje primanjkljaja z zmanjševanjem državne potrošnje ni tragedija,« dodaja. Avgustovska deflacija na letni ravni kaže, da prave gospodarske rast še ni na obzorju: »Ko je rast zdrava, se cene začnejo dvigovati. Deflacija niti ne pripomore k gospodarski rasti. Dolgovi se namreč zmanjšujejo v inflaciji in je tako lažje financirati investicije z zadolževanjem.«
Nova metodologija za izračun BDP
Surs je tokrat BDP računal po novem standardu – Evropskem sistemu računov 2010 (ESR 2010). Ta povečuje nominalno vrednost BDP, spremembe BDP po četrtletjih pa zaradi prehoda na nov standard niso bistvene. Surs je namreč po novi metodologiji izračunal BDP od leta 1995 naprej. V Sloveniji se je BDP povprečno povišal za 1,8 odstotka.
