Socialni partnerji so se uskladili o delu na črno

Delodajalci pogrešajo rigoroznejšo opredelitev medsosedske pomoči, sindikati večjo vključenost v inšpekcijski nadzor.

Objavljeno
04. oktober 2013 15.04
*iza* Delo na crno
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana - Ekonomsko-socialni svet (ESS) se je uspel uskladiti o osnutku zakona o delu na črno, seznanil pa se je tudi z osnutkom zakona o inšpekciji dela.

Ne sindikati ne delodajalci z rešitvami niso najbolj zadovoljni. Delodajalci pogrešajo rigoroznejšo opredelitev medsosedske pomoči, drugi pa večjo vključenost socialnih partnerjev v inšpekcijski nadzor.

Kot je ob robu seje ESS, ki se nadaljuje z obravnavo predloga zakona o izvrševanju proračunov za naslednji dve leti, povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, bi si tako sindikati kot delodajalci želeli nekoliko drugačen zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

A so na koncu vendarle ocenili, da predlagane rešitve, usklajene tudi na posebni delovni skupini socialnih partnerjev, ta trenutek predstavljajo »maksimalen kompromis«, je dodal Zorko. Ob tem je izrazil upanje, da ta zakon, ki je nujno potreben, potem ko je njegov predhodnik padel na referendumu, tokrat ne bo premet »političnih iger«.

Sindikalna stran bi sicer po Zorkovih besedah nekoliko drugače zapisala določbe, ki se navezujejo na uveljavljanje verižne odgovornosti in na obrnjeno dokazno breme.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) bi si medtem želeli, da bi se v zakonu jasno povedalo, kaj pomeni takšna pomoč oz. ali se nanaša na neposredno sosedstvo ali na »zadnjo hišo v vasi«.

»Treba se je zavedati, da z naslova teh oblik dela prihaja kar precej poškodb in da je bolj ali manj v teh primerih plačnik nadomestila za bolniško odsotnost delodajalec,« je že pred sejo pojasnila izvršna direktorica za socialni dialog pri GZS Tatjana Čerin.

Zorko je takšne pomisleke zavrnil. Kot je poudaril, je tudi v Nemčiji v zakonodaji zapisano le, da je medsosedska pomoč dovoljena. Treba je izhajati iz »specifik držav in življenjske situacije«, »nekatere stvari pa bo prinesla tudi praksa«, je menil.

»Težko je primerjati želje in interese gospodarstva na eni strani in potrebe lokalnih skupnosti, odnose ki obstajajo med ljudmi, zlasti tistih, ki živijo blizu, na drugi strani,« je dodal sindikalist.

V sindikatih so po njegovih besedah bolj nezadovoljni z osnutkom zakona o inšpekciji dela. Prepričani so namreč, da bi lahko zakon prinesel veliko več, zlasti, če bi se v postopke preprečevanja zlorab delovne zakonodaje, kolektivnih pogodb in predpisov v večji meri vključilo socialne partnerje, je nanizal Zorko. Dodal je, da so takšne tudi usmeritve EU.

Na delodajalski strani medtem večjih pomislekov v zvezi s tem osnutkom zakona danes ni bilo slišati.

Socialni partnerji razpravo nadaljujejo s predlaganim zakonom o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki vsebuje ukrepe za zmanjšanje javne porabe. Ne na sindikalni ne na delodajalski strani v zvezi z rešitvami, ki jih predvideva, niso zadovoljni, tako da je razprava očitno precej vroča.