Ljubljana – Do predloga zakona o sodnem varstvu bančnih razlaščencev sta v svojih pripombah kritični tudi ljubljansko okrožno in vrhovno sodišče. Zadnje celo meni, da je zakon neprimeren za nadaljnji zakonodajni postopek.
»Iz pripomb Okrožnega sodišča v Ljubljani na posamezne člene predloga zakona je očitno, da pri pisanju niso sodelovali ljudje s poznavanjem sodnih postopkov, in je tudi iz tega razloga zakon neprimeren za kakršen koli nadaljnji zakonodajni postopek,« so menili na vrhovnem sodišču.
Kot smo poročali, predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije (BS) ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem pa bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala BS dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno.
Zahtevni in dolgotrajni postopki
Sodišči sta tudi opozorili, da bodo postopki zahtevni in dolgotrajni, kar bo pomenilo veliko administrativnega dela, nujne dodatne kadrovske okrepitve, izvedenska mnenja in na koncu tudi morebitno odškodnino za razlaščence.
Tako kot razlaščenci ima tudi okrožno sodišče pripombe glede odbora izvedencev za strokovna vprašanja, ki ga lahko imenuje sodišče. Ta bo, pravijo, zaradi zahtevnosti materije nujen, a bo treba zagotoviti njegovo nepristranskost.
Okrožno sodišče izpostavlja tudi vprašanje že vloženih odškodninskih tožb v zvezi z izbrisi pri različnih sodiščih tudi proti poslovnim bankam, ki bi jih bilo treba združiti na pristojnem sodišču.