Sodna odredba o preiskavi v Banki Slovenije

Ljubljana – Kaj se dogaja v preiskavi suma zlorabe pooblastil guvernerja Banke Slovenije in treh soosumljenih v sanaciji NLB? Neuradno se predkazenski postopek končuje, policija pa je v predlogu za sodno preiskavo menda zagovarjala stališče, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je bilo naklepno.

Na policiji so redkobesedni in pravijo le, da predkazenski postopek v tej zadevi še poteka. Znano je, da so kriminalisti julija lani opravili obsežne hišne preiskave, povezane s sumom kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki ga je menda storil guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec s tremi sodelavci; v preiskavi so zasegli tudi računalnike oziroma elektronske naprave. Preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Sabina Višnjevec je nato izdala sodno še odredbo tudi za preiskavo zaseženega; veljavnost odredbe se je pred kratkim iztekla, policija je medtem zavarovala dokaze in zasežene naprave Banki Slovenije (BS) tudi že vrnila.

Iz sodne odredbe za preiskavo je mogoče razbrati več presenetljivih stvari. Potrdili so se menda tudi že večkrat izrečeni sumi, da pri vpisu odločb BS o izrednih ukrepih v bankah decembra 2013 v sodni register ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Z registrskimi postopki naj bi neobičajno hiteli, sodniki naj bi na podlagi pritiskov BS, je mogoče razbrati iz odredbe o preiskavi, ravnali celo v neskladju z zakonom o sodnem registru.

Čeprav menda niso hoteli opraviti vpisa v sodni register kar brez vpogleda v listine BS, ki so bile podlaga za vpis, pa so privolili v to, da listin ne objavijo, čeprav zakon to zahteva. Po neobičajnem registrskem postopku je čez nekaj časa na naslove sodnikov prišlo guvernerjevo vabilo na kosilo. To vabilo je eden od sodnikov zavrnil, ker se mu je zdelo »nespodobno in nesprejemljivo«.

Nasprotujoče si in netočne izjave

Julija lani je policija opravila odmevno preiskavo v prostorih Banke Slovenije. V predkazenskem postopku je bila zaslišana vrsta prič, policija je pregledala tudi računalnike in elektronske naprave osumljenih, na temelju katerih je pričakovati zahtevo za sodno preiskavo.

V sodni odredbi za preiskavo elektronskih naprav in elektronskih podatkov Banke Slovenije (BS) je med drugim mogoče prebrati, da so predstavniki BS dajali nasprotujoče si in netočne oziroma neresnične izjave. Kot je znano, je zaradi preiskave protestirala Evropska centralna banka, decembra pa smo v Slovenijo iz Bruslja dobili tudi pismo evropske komisije, v katerem želijo z oblastmi v Ljubljani razjasniti različna tolmačenja o imuniteti Evropske centralne banke (ECB) in s tem BS pri nas. S pravosodnega ministrstva Gorana Klemenčiča so navedbe o poseganju v imuniteto zavrnili, kot so nam povedali včeraj, pa odgovora na to stališče iz Bruslja (še) niso prejeli.

Zakaj niso kaznovali uprave Janka Medje?

V preiskavi zaradi suma zlorabe položaja pri sanaciji bank so se znašli guverner Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerja Stanislava Zadravec Caprirolo in Janez Fabijan ter uslužbenec banke Tomaž Čemažar. Glavni očitek je, da je bila odločba o izrednih ukrepih, naloženih banki NLB, nezakonita. Temelji na dejstvu, da sta bili na isti dan (30. september 2013) izračunani dve povsem različni vrednosti premoženja banke.

Izračuna se razlikujeta za kar 1,1 milijarde evrov. Prvo oceno vrednosti je podpisala uprava NLB, po njej je imela banka pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, narejena pa je bila na temelju mednarodnih računovodskih standardov, ki so sicer edina veljavna pravna pravila tovrstnega vrednotenja. Po drugi oceni, njen boter je Banka Slovenije, na temelju drugačne, prirejene in sproti določane metodologije, je bil kapital NLB negativen v znesku 317 milijonov evrov.

Če so člani uprave NLB v svojem medletnem poročilu zavajajoče vrednotili premoženje oziroma kapital, bi morala BS, piše v sodni odredbi za preiskavo, zaradi hudih kršitev zakona o bančništvu zoper njih sprožiti ustrezne postopke po tem zakonu. Ker jih ni, je mogoče sklepati, da so bila vrednotenja NLB pravilna in zakonita.

Izračun ob hipotezi likvidacije banke

Vrednotenje, ki ga je pri svojih izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, je pripravila družba Deloitte, ki je ugotovila hipotetični znesek ob predpostavki likvidacije banke. Izhajala pa je iz predpostavke, da je NLB odvzeto dovoljenje za poslovanje zaradi pomanjkanja kapitala; Deloitte je torej ocenjeval vrednost NLB ob predpostavki nedelujočega podjetja.

Deloitte za svoje ocene ni prevzel nobene odgovornosti, poročilo pa je izdelal, je mogoče razbrati iz dokumentov, le za interno uporabo in naj ne bi bilo v nobenem primeru primerno, da bi se nanj Banka Slovenije sklicevala. V dosedanji preiskavi naj bi, sodeč po zapisu v odredbi, veljalo stališče, da izkaza finančnega položaja banke, na podlagi katerega je bila izdelana ocena hipotetične likvidacijske vrednosti banke, ne bi smeli uporabiti za izračun kapitala banke.

To so osumljeni uslužbenci BS očitno, piše v odredbi, povsem načrtno naredili in se pri tem v odločbi sklicevali na oceno družbe Deloitte, na podlagi katere je opredeljen negativni kapital banke.

***

Dokument objavljamo v celoti

Odredbo preiskovalne sodnice, izdano 22. julija lani, objavljamo v celoti. Odredba se nanaša na pregled v predhodnih hišnih preiskavah zaseženih računalnikov in opreme ter elektronskih in z njimi povezanih napravah.

Za objavo smo se odločili, ker je po našem mnenju razkritje v javnem interesu, saj gre za Banko Slovenije, ki je javna ustanova oziroma ravnanje njenih uslužbencev, ki so osumljeni storitve kaznivega dejanja zlorabe pooblastil pri opravljanju svoje (javne) funkcije in za denar davkoplačevalcev, ki je bil porabljen pri sanaciji bank.