Tiskane izdaje
Analiza embalaže 30 vzorcev soli - 14 primerkov morske in 16 kamene ali evaporirane -, ki so jo na trgovskih policah dobili v Zvezi potrošnikov Slovenije, je pokazala na številne pomanjkljivosti. Kemijske analize soli pri tem niso delali.
Med manjše pomanjkljivosti v povezavi z napisi na embalaži Tanja Pajk Žontar iz ZPS vršča neustrezno navajanje sestavin - pri himalajski soli na primer ni bilo navedeno, da gre za kameno sol - in neustrezno označevanje - na primer, brez roka uporabnosti.
Med večjimi nepravilnostmi pa na ZPS izpostavljajo navedbe o prehranskih in zdravstvenih učinkih določene soli, ki zavajajo potrošnike in ne upoštevajo predpisov, je poudarila Tanja Pajk Žontar in izpostavila: »Nekateri vzorci so imeli na embalaži zapisane splošne zdravstvene trditve, kot na primer »Jodirana sol začini zdravo!«, »Izvor zdravja«, trditve pa niso bile podkrepljene s konkretnimi zdravstvenimi trditvami. Na nekaterih drugih vzorcih smo našli prehranske trditve, kot na primer »Bogata z minerali« ter »Številni pomembni naravni minerali in mikroelementi«, ni pa bila navedena količina teh hranil, kot bi morala biti.« Tudi navedbi »Super živilo« ne sledi pojasnilo, zakaj je super.
Na več vzorcih je navedeno, da je priporočen vnos soli pet gramov na dan. To je po prepričanju ZPS zavajajoče, saj potrošnik lahko razume, da toliko soli lahko porabimo za dosolitev hrane, ne pa, da je to po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije zgornja meja zaužitja soli na dan za odrasle. Za otroke je to tri grame.
Več jodirajo tisti, ki jim ne bi bilo treba
Sol spada med bogatejše vire joda, ki ga potrebuje naše telo. Poleg soli ga dobimo še v morski hrani, mleku in mlečnih izdelkih. Pravilnik o kakovosti soli pa predpisuje, da morajo proizvajalci kameno in evaporirano sol jodirati, medtem ko morske ni treba. Kilogramu morajo dodajati 25 miligramov kalijevega jodida ali 32 miligramov kalijevega jodata.
A med 16 vzorci kamene in evaporirane soli, ki so jih na ZPS preverjali, jih glede na navedbe na embalaži kar 11 ni jodiranih, torej ne bi smeli biti na slovenskih policah. Med njimi so prav vse himalajske soli, ki so jih na ZPS preverjali, vključno z najdražjo Jamija Oliverja - kilogram stane več kot 45 evrov. Kemijske analize niso opravili, zanimivo pa bi bilo preveriti, kakšna je dejanska količina joda v posameznem izdelku, in to tudi v morski soli, je dejala Tanja Pajk Žontar, saj »raziskave kažejo, da jod nemalokrat vmešan v sol nehomogeno, kar v praksi pomeni, da ga je lahko v eni embalažni enoti bistveno več kot v drugi«.
Med analiziranimi morskimi solmi štirje od 14 proizvajalcev ne dodaja joda. Med njimi so soli trgovskih znamk Mercator, Tuš in Špar, jodirani sta tudi Drogina in Žitova (Maestro), kakor tudi Martin Krpan in tradicionalna sol Piranskih solin.
Sol ni za v odprte solnice
Kot je še pojasnila predstavnica ZPS, je jod občutljiv na svetlobo, vlago, kisik in temperaturo, zato je zelo pomembno, v kakšni embalaži je pakiran in kako sol hranimo doma. »Da bi se jod kar najbolje ohranil v soli, bi morala biti pakirana v hermetično zaprti plastični vrečki in nato še v kartonski škatli. Doma bi jo morali hraniti v temnem prostoru ozroma v manjši, zaprti solnici, ki ne prepušča svetlobe. Steklena embalaža zato ni primerna za shranjevanje, saj za razliko od plastične prepušča tudi ultravijolično svetlobo,« najvajajo v ZPS. Jod ni odporen niti na visoke temperature, zato je priporočljivo, da hrano solimo na koncu kuhanja.
»Sol je sol«
Tako je kratko in jedrnato odgovorila na vprašanje o razmerju med kakovostjo in ceno soli Tanja Pajk Žontar. Čeprav bi glede na cene za kupljenih analiziranih 30 blagovnih znamk soli pomislili, da to ne more držati. Res pa je, da ceno delno določa tudi embalaža. Razlika v kakovosti ne opravičuje cen, pravijo na ZPS.
Kilogram soli je tako mogoče kupiti že za 29 centov, za 12 blagovnih znamk bi odšteli manj kot evro za kilogram, najdražje pa stanejo več deset evrov: Karpatska sol Kotany, skoraj 19 evrov, Perzijska sol Kotany, 26 evrov - obe bi morali biti jodirani, pa nista - Solni cvet Piranskih solin (31 evrov), zmagovalka pa je himalajska sol Jamija Oliverja (več kot 45 evrov), ki kljub ceni ni jodirana, čeprav zanjo predpis pravi, da bi morala biti.
Slovenci pretiravamo s soljo
Večino soli zaužijemo s predpripravljeno in konzervirano hrano, le 15 odstotkov dnevne porabe jo v telo vnesemo z dosoljevanjem, pet odstotkov pa je v živilih v obliki naravno prisotnega natrija.
Slovenci po raziskavi Cindi Slovenija na dan v povprečju zaužijemo od 11 do 14,3 grama soli, kar je od 120 do 185 odstotkov več kot je zgornja meja še varnega vnosa soli.
Po podatkih statističnega urada smo lani uvozili 19,71 tone soli v vrednosti 2,972 milijona evrov, izvozili smo je 6,854 tone v vrednosti 1,138 milijona evrov. Podatki o celotni proizvodnji v Sloveniji niso dosegljivi.
