Davčnega paketa ni več, a kaj bo s četrtim razredom?

Sprememb pri obdavčitvi kapitalskega dobička ne bo, je na četrtem kongresu Združenja delodajalcev Slovenije povedal finančni minister Dušan Mramor: takšnemu posegu v zakon o dohodnini se je vlada torej sploh odrekla.

Preostali del paketa tako imenove male davčne reforme prelaga v prihodnje leto, je na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije na temo Gospodarstvo v primežu slovenskega davčnega okolja še napovedal minister: »Vzeli si bomo čas in iskali rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za gospodarstvo. Glavni problem pa vidim v tem, da želite takšne davčne razbremenitve, zaradi katerih bi se zmanjšali prilivi v državni proračun.«

Kaj bo s četrtim dohodninskim razredom?

V paketu, ki ga vlada prenaša v prihodnje leto, so bile tudi spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, s katerimi je vlada nameravala do leta 2020 obdržati četrti dohodninski razred z davčno stopnjo 50 odstotkov. Kot začasni ukrep do konca leta 2014 ga je leta 2012 z zakonom za uravnoteženje javnih financ uvedla vlada Janeza Janše, njene naslednice pa so mu veljavnost podaljšale, nazadnje z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 do konca letošnjega leta. Ta zakonska osnova za četrti razred se bo torej kmalu iztekla.

»Zdaj še ne morem govoriti o tem, kaj se bo dogajalo  tem področju,« nam je ob zaključku kongresa delodajalcev povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar in potrdila, da se bo veljavnost razreda s koncem leta iztekla, če zanj ne bo podlage v drugem zakonu. O tem se bodo morale najprej uskladiti koalicijske stranke, je poudarila. To vprašanje bi bilo najbrž mogoče urediti bodisi z novelo Zujfa bodisi z dopolnitvijo zakona o dohodnini, državni zbor bi moral zakonodajni postopek opraviti po najhitrejši različici, še pred koncem leta, tako da bi bile dopolnitve kot veljavne razglašene pred iztekom leta in bi torej veljale od 1. januarja 2016. Upoštevati je treba tudi, da se ima o vsakem posegu v zakon pravico izreči državni svet, ki lahko predloge vrne državnemu zboru v ponovno odločanje.

Spomnimo, gospodarska in delodajalska interesna združenja so ostro nastopila proti mali davčni reformi Dušana Mramorja.

Odzivi na osnutke treh davčnih zakonov, ki so bili do konca prejšnjega tedna v javni obravnavi, so bili razmeroma negativni. Vlada se je zato odločila, da letos še ne bo predlagala davčnih sprememb, je še povedal Dušan Mramor: »Vsi odzivi so bili bolj ali manj negativni.« Kot je pojasnil, si tako rekoč vsi želijo ohranitev olajšav, sindikati pa tudi zelo nasprotujejo predlaganemu nagrajevanju uspešnosti, saj v tem primeru ne bi bilo dvostranskih dogovorov med delodajalci in zaposlenimi.

Sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov ne bo, je obljubil Mramor: »Glede drugih sprememb pa smo se odločili, da jih letos še ne bomo predlagali, ampak si bomo vzeli čas in iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za gospodarstvo.« Pri tem je dodal:»Če jih bomo našli, jih bomo našli, če ne, jih pač ne bo.«

Mramor je zavrnil očitke predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Milana Lukića, da vlada ne spoštuje socialnega sporazuma. V socialnem sporazumu je zapisano, da se bo pri davčnih spremembah iskalo prestrukturiranje davkov. »To pomeni, da nekje zmanjšaš, drugje povišaš,« je dejal in ponovil, da prostora za nominalno zniževanje davkov ni.