Tiskane izdaje
Ljubljana – Gorenjska banka raste tako na področju kreditiranja gospodarstva kot tudi prebivalstva. Dobiček je nad pričakovanji, tudi na račun vstopa na lizinški trg, pravi predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek. Minuli teden je javnost presenetila kritika enega izmed lastnikov, srbskega milijonarja Miodraga Kostića, o domnevno sporni kreditni praksi.
Eden vaših lastnikov, prvi človek srbske MK Group Miodrag Kostić, vas je prek medijev okrcal. Kako si to razlagate?
Vsak od delničarjev seveda lahko izraža svoje mnenje, vprašanje pa je, ali so te navedbe resnične in kako mi dejansko delamo. Banka deluje dobro in je storila sama veliko, da je razčistila tudi preteklost. Začeli smo pisati novo poglavje, ki je usmerjeno predvsem v razvoj in rast.
Delničar, ki vas je javno grajal, ima svojega predstavnika v nadzornem svetu, Jeleno Galić, kar pomeni, da informacijo o tem, kako delate, zagotovo ima?
To je res, ima svojega nadzornika. Po razlogih za omenjene izjave morate vprašati gospoda Kostića, težko ugibam, kaj tiči za njimi. Eden od razlogov, da smo se odločili v Ljubljani predstaviti, kaj in kako delamo, tiči tudi v poročanju nekaterih medijev v zadnjih dneh.
Je razlog v kritiki gospoda Kostića morda v tem, da mu niste hoteli odobriti posojila?
Odnosov s strankami in posameznih poslov ne komentiram, tega ne smem in ne morem početi.
Posredno potrjujete, da je MK Grupa zaprosila pri vas za posojilo.
Ne morem vam odgovoriti na to vprašanje, pa naj gre za lastnika ali katerega drugega poslovnega partnerja.
Potem ko je Banka Slovenije družbi Sava kot njeni največji lastnici naložila odprodajo deleža banke, je oblikovala konzorcij za skupno prodajo 55 odstotkov banke. Ste že pripravili podatkovno sobo?
V tem trenutku pripravljamo podatke za podatkovno sobo, in to delo bo končano do aprila. Uprava sodeluje v prodajnem postopku, težko pa napovedujem, kdaj in kako se bo to zgodilo. Natančni roki časovnice za investitorje mi niso znani.
Prihodnji mesec torej že pričakujete prihod morebitnih kupcev, drži, da se je pojavil tudi interesent iz emiratov?
Ne poznam seznama potencialnih interesentov, ki ga je pripravil finančni svetovalec. Me pa veseli, če bo interes čim večji. Poznam samo tiste kupce, ki ta interes tudi javno izražajo.
Predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek. Foto: Aleš Černivec/Delo
Nadzorniki združenja bank danes (pogovarjali smo se včeraj, op. p.) razpravljajo o razpisu za novega direktorja, na dnevnem redu pa je tudi razprava o problematiki obrestnih mer. Zlasti zaradi rizikov, ki jih bankam prinašajo dolgoročna posojila s fiksno obrestno mero, delež teh je v sistemu že 40-odstoten.
Fiksne obrestne mere so za banke riziko. To je res in zato Gorenjska banka odobrava zelo malo teh kreditov. Pri posojilih z nespremenljivo obrestno mero je treba namreč vedeti, da je raven obrestnih mer trenutno na zgodovinsko nizki ravni in normalno je pričakovanje, da bo prišlo do usmeritve navzgor. V tem primeru bodo seveda posamezniki, ki imajo kredite s fiksno obrestno mero, v boljši poziciji, kot če bi imeli kredite z variabilno obrestno mero.
Tveganje je torej v tem primeru na strani banke. Je pa vprašanje, ali se je banka zmožna proti temu zavarovati z viri za fiksno obrestno mero v primerni višini. Morda nekatere banke takšne vire imajo in je torej takšna obrestna politika upravičena, mi pa večjih virov nimamo in se zato kreditom s fiksno obrestno mero v naši naložbeni politiki izogibamo.
V tej zgodbi na drugi strani nosijo velik riziko posojilojemalci, ki so se zdaj zadolževali morebiti premalo premišljeno po variabilnih obrestnih merah. Čez leta se nam tako lahko ponovi na nek način zgodba tistih, ki so v preteklosti najemali posojila v švicarskih frankih. Ravno včeraj je prišla v javnost prva sodba višjega sodišča, ki jih je razočarala: razsodba v zadevi Švicarski frank je namreč za kreditojemalca negativna.
Z rastjo Euribora se bo obremenitev teh posojilojemalcev v prihodnosti seveda povečala; če temu ne bo sledila njihova plača, bo to za nekatere zagotovo lahko težava. Zato se je treba že danes zavedati, da je treba imeti rezervo in da je treba pravilno oceniti zmožnost zadolževanja naših komitentov. Sicer pa menim, da je zavedanje vseh tveganj pri posojilojemalcih zdaj precej boljše od tedaj, ko so bili hit krediti v švicarskih frankih.
Napovedujete, da bo Gorenjska banka rasla tako organsko, predvsem prek lizing poslov, omenjate pa tudi kakšen morebiten prevzem. Pri Hranilnici Lon ste opravili skrbni pregled in nič več kot to.
Mi smo bili zainteresirana stranka pri nedavni dokapitalizaciji Lona, a le v primeru, če bi lahko v naslednjem koraku dobili večinski paket delnic. Ker ni bilo tako, nismo dali ponudbe za dokapitalizacijo. Hranilnico je dokapitaliziral drug interesent (Alea Iacta v lasti Sergeja Racmana, op. p.), zdaj je delniška struktura Lona malce drugačna, mi pa smo še vedno zainteresirani zanjo.
Drugi potencialni partnerji, prek katerih bi lahko rasli s prevzemom, pa so pač vse banke in hranilnice, ki so manjše od nas. Naj pa poudarim, da v tem trenutku nimamo nič konkretnega na mizi. Potreba po širitvi mreže je namreč zdaj bistveno manjša kot v preteklosti, saj delamo na vzpostavitvi novih prodajnih kanalov, ki bodo omogočili navzočnost Gorenjske banke tudi tam, kjer je danes še ni, naša ambicija je, da si zagotovimo navzočnost predvsem v večjih mestih.
Opravili ste s preteklostjo, iz katere se vleče pet primerov pred sodišči, tako pravdnih kot kazenskih. Niste pa po forenzičnem pregledu, ki sta ga opravili družbi KBMG in PwC, vložili nobene odškodninske tožbe po zgledu nekaterih drugih bank, na primer NLB in NKBM. Kako to?
V teh procesih pri pregledu slabih kreditov, pregledanih je bilo 36,7 odstotka terjatev do 19 družb, ni bila ugotovljena nobena škoda za banko. Če pa bo v teh procesih, ki tečejo na sodiščih, ta ugotovljena, bomo vložili tudi odškodninske tožbe.
