Tiskane izdaje
Ljubljana – Povprečno število ur na zaposleno osebo na mesec je v letu 2012 znašalo 179 ur. Zaposlena oseba je v letu 2012 za efektivno delo porabila povprečno 137 ur na mesec, za malico povprečno devet ur, ugotavljajo statistiki državnega statističnega urada v raziskavi Struktura delovnega časa v Sloveniji v letu 2012.
Povprečno 179 delovnih ur, garači 187
Povprečno število ur na zaposleno osebo na mesec je v letu 2012 znašalo 179 ur: med dejavnostmi je bilo povprečje s 187 urami najvišje v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Po podatkih iz raziskave je skupni delovni čas vseh zaposlenih oseb v letu presegel poldrugo milijardo ur: »Malo več kot tri četrtine teh ur, natančneje 76,5 odstotka, so zaposlene osebe porabile za efektivno delo, malo manj kot petino, natančneje 18,6 odstotka, so jih porabile v obliki odsotnosti z dela, preostalih 4,9 odstotka pa za odmor med delom.«
V gradbeništvu več efektivnih ur kot drugje
Statistiki so raziskali, kako so zaposleni leta 2012 povprečno izkoristili delovni čas na mesečni ravni. Za efektivno delo so porabili povprečno 137 ur na mesec: največji delež, 98,6 odstotka, med rednim delovnim časom, 12 odstotkov v obliki nadurnega dela in 0,2 odstotka za čakanje na delo, zastoje in prekinitve pri delu. Povprečje 137 ur so presegli zaposleni v gradbeništvu, ki so na mesec opravili povprečno 146 ur.
Najbolj delovno učinkovito je bilo prvo četrtletje leta 2012, ko so zaposleni na mesec opravili povprečno 142 ur, najmanj tretje četrtletje s povprečno 131 urami. Za malico je zaposlena oseba povprečno porabila devet ur na mesec, ugotavljajo statistiki in dodajajo: »Slovenija spada med redke države, v katerih se čas glavnega odmora med delom, ki je namenjen prehrani, všteva v delovni čas.«
Največkrat pridejo v službo nepremičninarji
Po podatkih iz raziskave je bila zaposlena oseba v letu 2012 z dela odsotna povprečno 33 ur na mesec ali 18,6 odstotka delovnega časa: najmanjkrat so odsotni zaposleni v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, povprečno 22 ur na mesec. »Sicer je bila večina odsotnosti z dela, kar 99,7 odstotka, opravičenih in urejenih z nadomestilom plače, od tega štiri petine v breme delodajalcev, petina pa v breme drugih organizacij in organov,« poročajo statistiki.
In zakaj zaposleni ne pridejo delat? Najpogosteje zaradi dopusta, kaže statistična raziskava o strukturi delovnega časa v Sloveniji. Pri odsotnostih z dela z nadomestilom plače v breme delodajalca je bil v 58 odstotkih vzrok redni letni dopust in v 24,5 odstotka prazniki. Pri preostalih odsotnostih z dela, ki jih ne plača delodajalec, ampak druge organizacije in organi, sta bila najpogostejši vzrok starševski dopust (42,7 odstotka) in bolniška odsotnost nad 30 dni (42,5 odstotka).
Brez počitka ni nič: povprečno 16 ur na mesec
Zaposlene osebe si morajo odpočiti. Statistična raziskava kaže, da si najpogosteje pomagajo z dopustom: »Zaposlena oseba je v letu 2012 porabila za počitek in regeneracijo povprečno 16 ur na mesec iz letnega dopusta, povprečno sedem ur na mesec pa iz državnih praznikov in drugih dela prostih dni. Teh je bilo predlanskim 12 ali 12,4 odstotka delovnega časa, če upoštevamo 40-urni delovni teden.«
Za starševski dopust – v katerega statistiki štejejo porodniški, očetovski in posvojiteljski dopust ter dopust za nego in varstvo otroka – je zaposlena oseba v letu 2012 v povprečju izrabila tri ure na mesec. Po dejavnostih so povprečno največ ur starševskega dopusta uveljavile osebe, zaposlene v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, povprečno pet ur na mesec, in v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo prav tako povprečno pet ur na mesec, ugotavljajo statistiki v raziskavi o strukturi delovnega časa v Sloveniji.
Zaradi bolezni sedem ur, za stavko štiri
Bolniška odsotnost z dela – torej kot odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb ali drugih zdravstvenih razlogov – je leta 2012 pri zaposleni osebi povprečno trajala sedem ur na na mesec. Največji delež so imele daljše bolniške odsotnosti nad 30 dni, kar 87,1 odstotka, pri osmini so bili vzrok drugi zdravstveni razlogi.
Za strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v zvezi z delom ter za študijski dopust je zaposlena oseba leta 2012 povprečno porabila eno uro na mesec: z dvema urama so bili nad povprečjem zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Zaradi stavk so bili zaposleni leta 2012 z dela povprečno odsotni štiri ure. »Sicer so stavke najbolj zaznamovale drugo četrtletje, ko je množično stavkal javni sektor,« ugotavljajo analitiki državnega statističnega urada v raziskavi o strukturi delovnega časa v Sloveniji v letu 2012.
Poglejte v zakon o delovnih razmerjih
O delovnem času v Sloveniji statistiki na splošno pojasnjujejo, da je opredeljen v zakonu o delovnih razmerjih, ki našteva tri kategorije: efektivni delovni čas, čas odmora in čas opravičenih odsotnosti z dela.
»Efektivni delovni čas se nanaša na čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Je tudi osnova za izračun produktivnosti dela. Za delodajalca je delovni čas kategorija, ki pomembno določa stroške in je tesno povezana z izrabo delovnih kapacitet in s tem s produktivnostjo dela,« pojasnjujejo raziskovalci, ki so popisali strukturo delovnega časa v Sloveniji v letu 2012.
