Stranke o prodaji NLB: tri za, tri proti, SMC neodločen

Ker bo, kot kaže, prodajo NLB treba izpeljati kmalu po volitvah, smo pri parlamentarnih strankah in Listi Marjana Šarca, ki bi mu po javnomnenjskih anketah volivci namenili največjo podporo, preverili kakšno je njihovo stališče. Stranke smo vprašali, kako se bodo lotile prodaje NLB oziroma kako bodo izpolnile zavezo, dano Evropski komisij ob dokapitalizaciji NLB.

SMC bi spoštoval zaveze

Neodločni so v taboru SMC: »Privatizacija NLB je zaveza, sprejeta v času vlade Alenke Bratušek. SMC je ves čas na stališču, da je potrebno postopke prodaje voditi v skladu z danimi zavezami, a nikakor ne moremo pristati v prodajo banke pod realno prodajno ceno in ob nerazrešenih odprtih vprašanjih,« sporočajo iz stranke, ki jo vodi Miro Cerar.

SD najprej v bran premoženja NLB

»Socialni demokrati vseskozi razpravo o prodaji NLB poudarjamo, da je ta smiselna takrat, ko bo omogočila kupnino, da bo davkoplačevalski denar ob dokapitalizaciji NLB konec leta 2013 ter tudi vseh poprejšnjih dokapitalizacijah povrnjen v čim večji meri. Poleg tega NLB potrebuje odgovornega kupca, ki bo vlogo NLB kot slovenske sistemske banke krepil, ne pa slabil ali podrejal partikularnim interesom. Bolečo lekcijo neprimerne in preuranjene prodaje pod ceno smo žal videli na primeru NKBM, zato smo prepričani, da je sanacija, prodaja oz. katerikoli ukrep glede NLB, brez celovitega premisleka o vseh - ne samo finančnih posledicah - lahko izjemno škodljiva poteza.

Prvi korak, ki ga je država v tem trenutku dolžna storiti, je zaščititi premoženje NLB iz naslova deviznih vlog hrvaških varčevalcev, vsi ostali koraki glede prodaje pod taktirko nove vlade pa morajo biti plod pogajanj med vlado kot celoto - ne samo resornim ministrom za finance - ter Evropsko komisijo, da se iztrži takšne pogoje prodaje NLB, ki bodo dovoljevali boljši vsebinski (pod kakšnimi pogoji) in časovni manever v prid naše države,« poudarjajo v SD.

V Desusu bi s privatizacijo počakali

»V stranki DeSUS bomo privatizaciji NLB nasprotovali vse dokler se pravno ne uredi vprašanje tako imenovanih prenešenih hrvaških vlog, naredili bomo vse, da zaščitimo slovenske davkoplačevalce. Gre za stvar nasledstva nekdanje Jugoslavije in pri tem moramo vztrajati. Ko bo to vprašanje urejeno, pa lahko stečejo postopki privatizacije, država pa mora obdržati kontrolni delež 25 odstotkov in eno delnico,« so odgovorili v DeSUS.

Alenka Bratušek bi iskala stratega

V stranki Alenke Bratušek so spomnili, da je odločitev o prodaji NLB državni zbor sprejel že leta 2012: »Ko se je vlada Alenke Bratušek v času krize pogajala o pogojih za dokapitalizacijo NLB, se ni mogla pogajati o neprodaji banke, saj je državni zbor že leta 2012, torej pred nastopom njene vlade, sprejel odlok o tem, da se banko proda, v državni lasti pa ostane 25 odstotkov banke in ena delnica. Dogovor z Brusljem o prodaji banke tako ni bila nikakršna zaveza, ampak so to bili pogoji, pod katerimi je Evropska komisija državi odobrila državno pomoč v obliki dokapitalizacije banke. Kako se bo prodaja banke razpletla, je težko govoriti na pamet, ko ne vemo niti, kako se bo Bruselj odzval na neodločnost pri prodaji banke do rokov, ki so bili določeni v odločbi o dovolitvi državne pomoči.

Zagotovo pa bo to reševala naslednja vlada, saj je sedanja pri tem na žalost popolnoma zavozila. Bojimo se, da je bil najugodnejši trenutek za prodajo banke zamujen. Alenka Bratušek, predsednica Stranke Alenke Bratušek, pa tudi poudarja, da bi se morala vlada Mira Cerarja že v začetku mandata začeti ukvarjati z NLB, saj je to naša največja naložba. Namesto tega so vse do tik pred zdajci govorili, da gre prodaja naprej, kot je predvideno v odločbi Evropske komisije, potem pa to pet pred dvanajsto spremenili.

Če bo Evropska komisija dovolila zamik prodaje banke, potem bi jo mi privatizirali tako, da bi poiskali strateškega lastnika, ki se spozna na panogo. Ne pa tako, kot je to bilo pri banki NKBM, ki jo je vlada Mira Cerarja prodala finančnemu skladu. Kdo je lastnik banke, ni ključno. Ključno je, da ljudje in gospodarstvo dobijo dobre in poceni storitve.«

NSi za prodajo strategu

Zelo jasno se za privatizacijo zavzemajo v NSi: »Glavni razlog za umik politike iz bančnega sektorja in gospodarstva je dejstvo, da se je država v dolgih letih upravljanja izkazala kot neodgovoren lastnik. V NSi zato podpiramo prodajo NLB strateškemu zasebnemu lastniku, ki bo banko bolj skrbno upravljal in jo razvijal, da bo služila potrebam prebivalstva in gospodarstva. Seveda pa si mora vlada prizadevati, da bo v skladu z danimi zavezami za NLB iztržila kar najvišjo možno ceno.«

Marjan Šarec podpira privatizacijo

Tudi iz liste Marjana Šarca sporočajo, da bi podprli privatizacijo NLB: »Da, pristopili bi k privatizaciji banke z ohranitvijo 25 odstotkov in ene delnice.«

Levica na privatizacijo ne pristaja

»Levica ne bo pristala na privatizacijo NLB, ker ta ni niti ekonomsko niti politično upravičena. Bančne krize, ki je prizadela tudi NLB, ni povzročilo državno solastništvo NLB. Nekrita posojila in špekulativne naložbe so se pred krizo razširili po celotnem svetovnem bančnem trgu, v zasebnih bankah - ki so jih na koncu prav tako reševale države - še veliko izraziteje kot v državnih. Vsekakor je treba preiskati in sankcionirati odgovorne za bančno luknjo, ni pa to nikakršen argument za privatizacijo banke.

Privatizacija ne bi spremenila tržnega položaja NLB, ki naj bi bil po oceni Evropske komisije izkrivljen zaradi državne pomoči. Ob tem je treba poudariti, da so zahteve Evropske komisije neupravičene, saj je bila NLB sanirana izključno s slovenskimi sredstvi, brez enega centa evropske pomoči. K temu je treba dodati še, da bi bila zdaj, ko Hrvaška izterjuje terjatve do nekdanje LB od NLB-ja, kupnina zelo nizka, razen če bi Slovenija prevzela poroštvo, s čimer pa bi de facto priznala legitimnost teh terjatev.

Stališče Levice je, da se ne sme privatizirati niti NLB niti Abanke. Celo če bi Komisija sama prodala balkanske podružnice - kar je malo verjetno -, s čimer bi Slovenija potencialno izgubila do 50 odstotkov dobička Skupine NLB, bi bilo to bolje, kot če se odreče 75 odstotkov dobička in nadzoru nad banko.«