Tiskane izdaje
Na odprti poziv deležnikom za opredelitev perspektivnih tehnoloških področij in produktnih smeri strategije pametne specializacije v procesu podjetniškega odkrivanja, ki ga je SVRK objavil 24. aprila 2015, se je odzvalo 170 skupin deležnikov, več kot 400 podjetij pa se je povezalo med seboj oziroma z znanostjo. Predsednik vlade je pri tem izrazil veliko zadovoljstvo in dejal, da je priprava strategije pametne specializacije prioriteta (SPS) vlade. Spomnil je, da v Sloveniji manjka skupna vizija. Namen današnje konference je zato doseči skupno smer, »ki bo dala naši družbi tisto samozavest, tisti smisel, ki ga tako močno potrebujemo in ki nam je tako zelo umanjkal v času krize«, je povedal premier.
Predsednik vlade je še pojasnil, da zastavljenih prioritet ne bodo podprli le skozi ukrepe raziskovalno-inovacijske politike, ampak jih bodo obravnavali medsektorsko. V njihovo uresničevanje bodo usmerili gospodarsko diplomacijo, vzpostavitev vizumskega režima, povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva, urejanje okoljskih in prostorskih dovoljenj, aktivno politiko zaposlovanja in javna naročila, je naštel premier.
Skupni imenovalec SPS
Skupni imenovalec vseh prednostnih področij so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. »To je naša vizija, in to v smeri kot se Slovenija že promovira v svetu, to pa je kot zelena, aktivna, zdrava, čemur mi dodajamo še kot digitalna regija,« je dejala ministrica Alenka Smerkolj. Kot je povedala, se v tem okviru kažejo naslednje tri prioritete:
* V okviru prednostnega področja Zdravo delovno in bivalno okolje pametna mesta in skupnosti ter pametne zgradbe in dom. Kot pomembno področje se kaže tudi krepitev lesne verige.
* Na področju Naravnih in tradicionalnih virov za prihodnost se kaže velik neizkoriščen potencial na področju prehoda v krožno gospodarstvo, od uporabe sekundarnih surovin, prek razvoja novih materialov, čiščenja ter tehnologij za upravljanje z energijo. Drugi sklop vsebin v okviru tega področja pa se nanaša na komplementarni vsebini, vezani na turizem ter trajnostno hrano.
* Gospodarsko najintenzivnejša je prioriteta (S)Industrija 4.0, kjer ima Slovenija perspektive na področjih pametnih tovarn, medicine, mobilnosti ter novih materialov, ki se tržijo kot končni produkti.
Ključna elementa − sodelovanje in strateško povezovanje
Kot ključni element pri opredelitvi prednostnih področij pa je ministrica Smrkoljeva izpostavila sodelovanje in strateško povezovanje ter dejala, da ga je vladi uspelo spodbuditi. Povedala je, da zato, ker je nekatere razvojne funkcije, ki jih potrebuje vsako podjetje, ceneje zagotavljati skupaj. Njihov skupni imenovalec je razvoj skupnih RRI iniciativ; internacionalizacija v smislu krepitve mednarodnega sodelovanja, intenzivnejšega vključevanja v mednarodne verige in mreže in skupnega spremljanja globalnih trendov ter zastopanje skupnih interesov do države.
»Strateška partnerstva so osredotočena na prednostna področja, kar pomeni, da jih pričakujemo v rangu velikosti okoli deset, odvisno od vsebinske razprave, ki bo sledila danes in jutri,« je dejala ministrica Alenka Smerkolj. Dotaknila se je tudi vprašanja horizontalnih tem, povezanih z inovativnostjo, in napovedala ustanovitev Nacionalne inovacijske platforme, ki bo združila vse glavne akterje na tem področju. »Tu vidimo tudi vlogo iniciativ, kot sta Slovensko inovacijsko stičišče in Inovativne odprte tehnologije, ki bi se združili v omenjeno inovacijsko platformo. Slovenija mora namreč polno izkoristiti vse svoje potenciale, to pa pomeni, da moramo usklajeno delovati ne le v okviru posameznih regij, ampak da moramo usklajeno delovati vsi skupaj, še posebej pa to velja za znanstveno-raziskovalno-izobraževalno sfero,« še meni ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
