Tiskane izdaje
Predlog strategije navaja seznam premoženja v lasti državnih lastnikov in določa cilje, kako to premoženje upravljati. Njen ključni cilj je občutno izboljšanje donosnosti, vsebuje pa tudi kriterije razvrščanja posameznih naložb, je povzel državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
Naložbe, ki jih je 91 in so ocenjene na 11 milijard evrov, so razvrščene v strateške (24 naložb), pomembne (21 naložb) in portfeljske (46 naložb). V strateških bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske naložbe pa bo upravljavec SDH lahko prodal.
DZ bo lahko čez eno leto strategijo revidiral. »Vlada in Slovenski državni holding (SDH) lahko po letu dni izvajanja predložita predlog sprememb ali novo strategijo, upoštevaje izkušnje pri njenem izvajanju in spremenjene gospodarske razmere,« je dejal in ocenil, da strategija predstavlja ključek korak k uveljavitvi določb zakona o SDH in k bolj učinkovitemu korporativnemu upravljanju.
Z zadnjim se politika strinja, a vendar je večina s predlogom nezadovoljna. »Glede na vsa ta nezadovoljstva, lahko ocenim, da je pred nami dober dokument,« je menil Matjaž Han (SD), ki predlog odloka o strategiji podpira. Podpirajo ga tudi v SMC in Desusu, kjer so zadovoljni zlasti z uvrstitvijo naložbe v Zavarovalnici Triglav.
Zavarovalnica Triglav sporna za opozicijo
A prav ta naložba je poleg naložb podjetij iz panoge turizem sporna za opozicijo, saj kažejo na politično kupčkanje znotraj koalicije. Da dokument ni dober, se v opoziciji strinjajo, močno pa se razlikujejo njihova mnenja o tem, ali je to dokument za ali proti privatizaciji.
Marko Pogačnik (SDS), Jožef Horvat (NSi) in Alenka Bratušek (Zaab) so delili mnenje o 'kupčkanju'. Za SDS je največje razočaranje razpršeno lastništvo. »S tem je koalicija dokazala, da hoče imeti moč in vpliv v podjetjih še naprej,« je bil kritičen Pogačnik.
»V strategiji se je zgodilo točno to, kar se je z zakonom o SDH hotelo preprečiti − politično licitiranje,« je menila Bratuškova, Horvat pa: »Predlog je žal rezultat političnih kupčkanj znotraj vladne koalicije. Nekatera podjetja so strateška, a ne za državljane, ampak za politične stranke, saj imajo nekateri v nekaterih svoje bankomate.«
Luka Mesec (ZL) je ocenil, da je dokument »akt za nadaljevanje nepremišljene privatizacije«. Po njihovem je nedopustno, da zaposleni v tej strategiji ne obstajajo, da ta ne govori o razvoju podjetij, zato jo označujejo za »strategijo za privatizacijo«.
Prav nasprotno menijo v NSi in SDS. »Preveč podjetij je opredeljenih kot strateških. Tako bo to zavrlo privatizacijo in iskanje odgovornih lastnikov,« je menil Horvat. Pogačnik, ki je opozoril, da bi morala pri oblikovanju strategije sodelovati tudi opozicija, vendar k temu ni bila povabljena, pa je dodal: »Predlog klasifikacije zaustavlja privatizacijo in razvoj podjetij.«
Franc Jurša (Desus), ki je nasprotoval Horvatu, da bi se morala Zavarovalnica Triglav prodati, saj je pomembna zaradi financiranja demografskega sklada, je pri tem, ali je strategija dokument za privatizacijo ali proti, nanizal številke: »V njej imamo 46 naložb ali 14 odstotkov vrednosti naložb, ki se bodo prodale. Strateških pa imamo za 68 odstotkov vrednosti državnega kapitala.«
ZL je za današnjo razpravo predlagala nekaj dopolnil. Z njimi želi, da se v strategijo uvrsti in ovrednoti tudi 15 podjetij z že sprejetega seznama privatizacije, da se Abanka Vipa in Banka Celje obravnavata kot združena banka ter da se Krka, Gorenje in Petrol opredelijo kot strateške. To po Dragonjevih besedah ne bodo mogle postati, ker ima država v njih manjše deleže, povečevati pa jih zaradi znanih javnofinančnih razmer ne bo mogla in tega tudi noče.
