Stresni časi za bančnike

Brdo pri Kranju – »Okolje nizkih obrestnih mer je za banke izjemen stres,« je poudaril Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Banke se soočajo tudi z majhnim povpraševanjem gospodarstva po kreditih; obseg posojil podjetjem je celo prvič po 22 letih manjši od obsega posojil gospodinjstvom, je opozoril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Polovica sveta glede na BDP živi v okolju nizkih obrestnih mer, je na včerajšnjem Dnevu slovenskih bančnikov dejal Boštjan Jazbec. S to težavo se spopadajo tudi slovenske banke. V takih razmerah bodo najbolj prizadeti dobički tistih bank, ki padajoče neto obrestne marže ne bodo uspele kompenzirati z rastjo kreditiranja. Vendar je Slovenija ena od držav, kjer kreditiranje podjetij še vedno upada. Upadlo je celo pod obseg posojil gospodinjstvom. »To stanje zagotovo terja posebno pozornost,« je poudaril guverner.

Predsednik uprave banke UniCredit Štefan Vavti je dejal, da so po krizi preživeta podjetja v najboljši formi v zadnjih desetih letih: »Izhodišče z vidika varnosti je izjemno dobro.« Vendar je vse strah investirati: »Gledamo grožnje, ne pa priložnosti.«

Blaž Brodnjak pa je opozoril, da se je v Sloveniji »ustvarila psihoza« in tako ni večjih investicij, ki bi jih banke financirale, zato se tepejo za projekte. Nekatere banke prihajajo na trg z izjemno nizkimi cenami: »Smo pod pragom dolgoročne stabilnosti bank. S to maržo prihodnjega cikla ne moremo preživeti.«

Presežek varčevanja nad investicijami pri podjetjih kaže, da se bo razdolževanje gospodarstva nadaljevalo, povpraševanje po posojilih pa bo ostalo nizko. Zato so možnosti, da bi banke padajočo maržo nadomestile z rastjo obsega kreditiranja zelo majhne, je ocenil guverner.

Po njegovih besedah se večina bank usmerja v posojanje gospodinjstvom, a osredotočenost zgolj na en sektor se lahko izkaže kot preveč enostranska, tako z vidika tveganj kot dolgoročnega makroekonomskega vidika. Banke bi morale igrati ključno vlogo pri financiranju investicij, vse številčnejši so programi alternativnih virov financiranja. »Ravno v nujnih spremembah strukture financiranja, zlasti pri podjetjih v smeri uravnoteženja strukture, morajo tudi banke videti novo priložnost. Prav v obdobju nizkih marž je primeren razmislek o krepitvi ponudbe storitev investicijskega bančništva,« je dejal Jazbec.

Ta je poudaril, da je denarna politika odgovor na globalni izziv nizkih obrestnih mer. Realne obrestne mere namreč padajo zaradi upada produktivnosti v razvitih gospodarstvih, svetovnega neravnovesja med varčevanjem in investicijami, ki je v veliki meri posledica staranja prebivalstva, ter pokriznega razdolževanja gospodarstva. »To so le nekateri dolgoročnejši dejavniki, ki pa nakazujejo, da bodo obrestne mere ostale nizke še kar nekaj časa,« je dejal.

ECB je sprejela več nestandardnih ukrepov, a se porajajo dvomi, ali koristi take denarne politike prevladajo nad stranskimi učinki. Po guvernerjevih besedah analize potrjujejo, da so ukrepi na ravni evroobmočja učinkoviti. Inflacija se bo prihodnje leto približala cilju dveh odstotkov, kažejo napovedi Evropske centralne bank (ECB). BDP evroobmočja med letoma 2009 in 2014 je v povprečju za 0,8 odstotka višji, kot bi bil brez ukrepov. Bančno kreditiranje podjetij je obsežnejše, kažejo analize ECB. »Učinki bi bili še večji, če denarna politika v svojih prizadevanjih ne bi ostajala osamljena. Zlasti zaradi odsotnosti skupne fiskalne politike je potrebno uporabiti druge ekonomske politike, ki se izvajajo v posameznih državah,« je pozval Jazbec

Ekonomist Jože P. Damijan je kot možno rešitev za financiranje investicij in zagon evropske gospodarske rasti omenil možnost, da bi države izdajale obveznice brez dospetja, centralna banka pa bi jih kupila. »Lepota tega je, da to ne povečuje javnega dolga. Denar centralne banke ja zastonj. Lepota pa je omejena, ker je v pogodbi Evropske unije klavzula, da centralna banka ne sme financirati vlad v primarni emisiji,« je dejal Damijan. Po njegovem mnenju je rešitev v financiranju preko Junckerjevega sklada. Nekateri udeleženci konference so poudarili, da je kaj takšnega utopično, a je Damijan je odgovoril, da o tem mnogi razpravljajo že mnoge institucije.